S telefonom smo neumnejši

Raziskovalci z Univerze Texas v Austinu so ugotovili, da so naše kognitivne sposobnosti pomembno zmanjšane, kadar imamo mobilni telefon na dosegu. Četudi ga sploh ne uporabljamo ali ga imamo v žepu, se pri reševanju nalog, ki zahtevajo stoodstotno zbranost, odrežemo slabše, kot če bi telefon pustili v sosednji sobi. Rezultate so objavili v recenziranem članku.

Ker povprečen uporabnik mobilnega telefona v enem dnevu 85-krat pogleda nanj in ker kar 91 odstotkov ljudi nikoli ne gre od doma namenoma brez telefona, polovica pa jih celo meni, da brez telefona ne bi mogli preživeti, je raziskave vredno vprašanje, kako telefoni vplivajo na naše umske sposobnosti. Raziskovalci so predpostavili, da bližina telefona izčrpava naša sposobnosti (brain drain), ker del pozornosti namenjamo telefonu in nenehnemu preverjanju, ali se je kaj zgodilo (četudi ga samo gledamo). Predpostavili so, da že sama prisotnost telefona zmanjša naše sposobnosti. Raziskava je te trditve podprla.

Izvedli so dva eksperimenta. V prvem je sodelovalo 520 dodiplomskih študentov s povprečno starostjo 21,1 leta. Ti so morali telefon imeti na mizi, v žepu/torbi ali v sosednji sobi. Prva skupina je imela telefon na mizi, ker so dobili navodila, da ga bodo kasneje potrebovali, druga skupina je lahko v sobo prinesla vse svoje potrebščine, tretja pa je morala vse pustiti zunaj. Vsi so telefone popolnoma utišali (tako zvok kakor vibriranje). Potem so reševali posebne teste, ki so merili kognitivno kapaciteto. Pokazalo se je, da obstaja statistično značilna razlika med rezultati posameznikov, ki so pustili telefon v drugi sobi, in ostalimi. V drugem poskusu je sodelovalo 275 ljudi, kjer so imeli na voljo 3 x 2 možnosti (telefon drugje, v torbi, na mizi in vključen ali izključen). Ponovno se je pokazalo, da se daleč najbolje odrežejo tisti, ki so telefon pustili drugod. Zanimivo je bilo, da vključenost telefona ni igrala vloge. Ne glede na to, ali je bil telefon na mizi vključen ali izključen, so bili rezultati podobno slabi.

Pokazalo se je, da so slabše rezultate dosegli tisti, ki so v svojem življenju bolj odvisni od telefona in ga pogosteje uporabljajo. Pri tem ni bilo pomembno, ali so imeli vključenega ali izključenega. To razlagajo z dejstvom, da se morajo možgani v teh primerih aktivno truditi, da ne uporabimo telefona, kar izčrpa dragocene zmogljivosti. Po drugi strani pa pogostost uporabe telefona v življenju ni vplivala na skupino, ki je telefon pustila v sosednji sobi.

Iz tega so raziskovalci sklepali, da je moteča že sama prisotnost telefona, ne glede na njegovo stanje in uporabo.