Hitrost praznjenja baterije izdaja lokacijo

Raziskovalci z Univerze Surrey in iz podjetja Rafael so pokazali, kako je mogoče slediti uporabniku pametnega telefona, če imamo dostop do podatka o stanju baterije in bazni postaji. V članku (rokopis na arXivu) so opisali, kako lahko iz hitrosti praznjenja baterije ugotovijo, kako daleč od bazne postaje je telefon, kar omogoča približno identifikacijo.

Spisali so aplikacijo PowerSpy, ki v praksi pokaže tovrstno sledenje. Pridobljeni podatki so seveda manj natančni kakor GPS, a lahko ob poznavanju dnevne rutine uporabnika vseeno dobimo presenetljivo dobre rezultate. Z 90-odstotno gotovostjo je mogoče ugotoviti, po kateri poti se je uporabnik premikal med dvema točkama.

Ko je telefon dlje od bazne postaje, mora oddajati z večjo močjo, kar se neposredno kaže kot večja poraba energije oziroma hitrejše praznjenje baterije. Seveda na to vplivajo še drugi dejavniki, zlasti aplikacije na telefonu in njegova uporaba, a se da te motnje sorazmerno enostavno odfiltrirati, ker niso povezane z lokacijo. Če telefon opazujemo dovolj časa, avtorji pravijo, da zadostuje že nekaj minut, dobimo čisto informacijo o položaju.

Če želimo slediti uporabniku, je seveda precej elegantneje, da mu podtaknemo aplikacijo, ki zbira podatke z GPS-a. Tudi NSA se ne bo ukvarjala s tako primitivnim načinom zasledovanja. Poleg samega dejstva, da je tovrstno sledenje sploh mogoče, je pomembna tudi njegova nevpadljivost. Aplikacija, ki terja le dostop do podatkov o bateriji in bazni postaji, je namreč bistveno manj sumljiva in verjetno ne bo vzbujala pozornosti.

Telefoni imajo cel kup instrumentov, ki jih lahko izrabimo za sledenje. Telefon lahko na primer identificiramo samo iz akcelerometra, pogovorom pa lahko prisluškujemo iz samih žiroskopov. Ne pozabimo tudi, da lahko iz tresenja ugotovimo, kdo snema posamezen posnetek. NSA pa tako ali tako ve vse.