O smislu življenja v svetu brez služb

Večina današnjih služb v naslednjem desetletju ne bo več obstajala, predvsem zaradi vzpona umetne inteligence. Ta že danes na mnogih področjih prekaša ljudi in jim posledično že krade delovna mesta. Seveda se bodo pojavile nove službe, kot je recimo dizajner virtualnih svetov. Vendar bodo ta delovna mesta potrebovala nova znanja, kreativnost in prilagodljivost posameznikov. In težko si je predstavljati, da bo recimo 40-letni voznik taksija ali pa 40-letni prodajalec zavarovalnic polic zaradi pomanjkanja delovnih mest postal dizajner virtualnih svetov. Vendar, tudi če uspe nekdanjemu zavarovalničarju pridobiti potrebna znanja in uspešno opravi tranzicijo na novo delovno mesto, je hitrost razvoja tehnologije danes tako velika, da bo najverjetneje čez deset let zavarovalničar moral sebe spet na novo izumiti .

Razred nezaposlenih in nezaposljivih
Ključen problem torej ni, kako ustvariti nova delovna mesta, ampak kako ustvariti službe, pri opravljanju katerih bodo ljudje še vedno bolj uspešni kot umetna inteligenca. V primeru neuspešnega reševanje tega problema se bo do leta 2050 na svetu razvil nov razred ljudi: razred nezaposlenih in predvsem nezaposljivih.
Seveda bo razvoj tehnologije v prihodnosti prinesel boljše odgovore na ta vprašanja, za sedaj pa večina strokovnjakov in politikov kot rešitev vidi vzpostavitev univerzalnega temeljnega dohodka. Kakršnakoli bo že končna rešitev, večina strokovnjakov se danes strinja, da lakota in pomanjkanje drugih osnovnih dobrin za preživetje v krasnem novem svetu ne bodo več igrali pomembne vloge. Bodo pa psihološke težave. Glavni problem nezaposljive družbe bo namreč postal, kako mase ljudi ohraniti aktivne in posledično zadovoljne. Ljudje morajo imeti občutek, da imajo njihova dejanja smisel, drugače pot v norost ni daleč. Kaj bo torej izgledal dan nezaposljivega človeka v prihodnosti?

Nauki religije
Eden izmed odgovorov bi lahko bile računalniške igre. Ekonomsko odvečni posamezniki bodo svoje dni preživljali v navideznih svetovih in v njih doživljali vse čustvene in zabavne trenutke, ki jim jih realni svet ne omogoča. To seveda ni nova ideja, že tisočletja ljudje bežijo v navidezne svetove. Včasih smo tem svetovom rekli religije. Ali ni vera virtualna igra o realnosti, ki jo skupaj igra več milijonov ljudi? Religije, kot sta katolicizem in muslimanska vera, ustvarjajo navidezna pravila, kot so: ne jej svinjine, ne imej spolnih odnosov z istospolnim partnerjem« …. Ta pravila obstajajo le v človeški domišljiji, ne v realnem svetu. In če verniki spoštujejo ta pravila, dobivajo točke, in ko zberejo dovolj točk, po smrti napredujejo v naslednjo stopnjo igre. Oziroma nebesa, kot naslednjo stopnjo imenujejo v nekaterih virtualnih svetovih.
Kot lahko sklepamo iz zgodovine religij, je najboljši virtualni svet nadgradnja realnega glede na parametre po izboru posameznika. To so v preteklosti dokazale knjige, danes pa na trend kažejo pametni telefoni.

Pokemoni
Pred časom se je avtor pričujočega članka Yuval Noah Harari, ki je sicer živi v Izraelu, po Jeruzalemu sprehajal s svojim šestletnim nečakom. Ta je velik ljubitelj pokemonov in je svet ves čas spremljal prek ekrana pametnega telefona in iskal navidezne kreature. Čez čas sta naletela na redkega pokemona, ki pa sta ga poizkušala ujeti tudi dva nepoznana mladostnika. In otroci so se v borbi za pokemona skoraj stepli med sabo. Harari je dogodek povezal s političnim dogajanjem v njegovi državi, vse skupaj ga je namreč spominjalo na boj med Palestinci in Izraelci za sveto mesto Jeruzalem. Objektivno gledano je Jeruzalem le skupek kamnov in zgradb. Ko pa mesto pogledate skozi prizmo pametnih knjig (kot so Koran, Biblija in Torah), povsod vidite pokemone angele.

Vendar ideja o iskanju smisla življenja v navideznih svetovih ni značilna le za religije, temveč tudi za sekularne ideologije in življenjski slog. Tudi potrošništvo je virtualna igra v realnem svetu. Točke v igri pridobivate z nakupi avtomobilov, stanovanj in stvari, ki jih ne boste nikoli potrebovali. In če na koncu življenja zberete več točk kot ostali, ste zmagali.

Glavni protiargument vsemu navedenemu je vedno užitek. Da ljudje ne kupujejo avtomobilov, ker da zbirajo točke, temveč ker uživajo v vožnji. To zagotovo drži. Vendar tudi verniki uživajo v molitvi in tudi šestletni nečak je užival v lovljenju pokemonov. Na koncu je pač vse odvisno od možganov. Ali je pomembno, ali so nevroni stimulirani z impulzi iz realnega ali pa iz navideznega sveta? V vsakem primeru to kar vidimo in opisujemo drugih ljudi rezultat naših možganov. Torej že naša realnost ne obstaja. In glede na vsa znanstvena dognanja, človeško življenje nima smisla. Smisel življenja je vedno proizvod domišljije ljudi.

Petelinji boji
V svojem eseju Notes on the Balinese Cockfight je antropolog Clifford Geertz opisal povezanost petelinjih bojev s kulturo ljudi iz Balija. Boji neletečih ptic so zelo priljubljeni med prebivalstvom otoka, ki je v to prostočasno dejavnost investiralo velik del svojih prihodkov in pa tudi časa. Zato so oblasti v nekem trenutku boje prepovedale, vendar so se otočani temu uprli in raje tvegali visoke kazni in celo zapor. Izmišljeni igri so ljudje dali toliko verodostojnosti, da je postala realnost. Nekaj podobnega bi se dalo reči tudi za nogomet in Argentince ter judovstvo in Izrael.

Prav v Izraelu pa lahko danes najdemo dva primera, kako ljudje živijo brez služb. Del moških pripadnikov izraelskih ortodoksnih judov svoje življenje posveti branju svetih knjig in izvajanju svetih običajev. Posledično nikoli niso hodili v pravo službo, vendar njihove družine ne stradajo. Takim družinam namreč izdatno finančno pomaga socialna izraelska država, vse pogosteje pa breadwinnerji v takih družinah postajajo ženske.

Čeprav ti moški niso nikoli hodili v službo in nimajo omembe vrednega premoženja, pa so glede na ankete bolj zadovoljni s svojim življenjem kot katerakoli družbena skupina v Izraelu.

Vendar vam ni potrebno oditi v Izrael, da bi videli kako bo izgledal svet brez služb. Če imate doma najstniškega sina, ki je zaljubljen v računalniške igre, lahko sami opravite podoben preizkus. Obljubite mu, da mu boste vsak dan v sobo prinesli potrebno hrano in pijačo. V zameno pa zahtevajte od njega nič. Najverjetneje bo nadobudni igralec iger vse dni preživljal v svoji sobi za računalnikom, ne bo šel v šolo, ne bo hodil v kuhinjo na kosilo, ne bo s tuširal in raje bo bdel za računalnikom kot spal. Vendar je verjetnost, da se bo počutil nekoristnega in brez smisla v življenju, zelo majhna. No, vsaj na kratek rok.

2050
Virtualni svetovi bodo torej najverjetneje postali glavno sredstvo za zadovoljevanje potrebe ljudi po smislu v življenju. Ali bodo virtualni svetovi v samih računalnikih, ali pa nas čaka vzpon novih ideologij in religij, bo pokazal čas. V vsakem primeru pa konec služb ne pomeni nujno tudi konec smisla v življenju. Kot je pokazal ta članek, je definicija smisla življenja za posameznika na koncu odvisna od možganov in ne od službe.