Samovozeči tovornjaki prepotovali pol Evrope

Avtonomna vozila si navadno predstavljamo kot osebne avtomobile, ki nas sami vozijo v službo in po opravkih, a še več si od avtomatizacije obetajo v logistiki. Zato jih je toliko bolj navdušil uspešno zaključen European Truck Platooning Challenge, ki ga je ob predsedovanju EU organizirala Nizozemska, v okviru katerega se je v Rotterdam pripeljalo šest kompozicij avtonomnih tovornjakov iz cele Evrope.

Razvoj avtonomnih tovornjakov ima visoko prioriteto, ker je cestni transport drag. Vozniki ne morejo voziti neprestano, temveč potrebujejo odmore in počitek, dogajajo se nesreče ipd. Popolnoma avtonomnih tovornjakov, ki sploh ne bi potrebovali človeka v kabini, na cestah še ni, a smo sodeč po zadnjem napredku zelo blizu. Tovornjaki iz tovarn DAF, Daimler, Iveco, MAN, Scania in Volvo so 29. marca krenili na pot iz Nemčije, Belgije in Švedske proti Rotterdamu, kamor so prispeli včeraj brez ene same nesreče. Tovornjaki so imeli sicer v kabinah tudi človeške operaterje, ki bi v primeru težav lahko prevzeli nadzor, a za to ni bilo potrebe.

Ena izmed glavnih prednosti takšnih kompozicij je odsotnost varnostne razdalje. Ker so vozila ves čas povezana prek Wi-Fi, uporabljajo radarje in GPS, lahko vozijo na optimalni razdalji za zmanjševanje zračnega upora. Vse manevre vodilnega vozila ostala vozila nemudoma ponovijo, zato varnostne razdalje ne potrebujemo. Seveda jo vozila vseeno vzdržujejo, če vmes zapelje kakšen avtomobil oziroma se kompozicija kako drugače prekine. Ko bodo tovornjaki popolnoma avtonomni, pa bodo lahko vozili neprestano. To naj bi se zgodilo v prihodnjih 20-30 letih, napovedujejo strokovnjaki. Do tedaj pa bomo zadovoljni tudi s takimi, ki bodo voznikom maksimalno pomagali.

Končne prepreke pa ne bodo tehnološke, temveč pravne. Samovozeča vozila bodo zahtevala posebno ureditev odgovornosti in zavarovanja, kar seveda velja tudi za tovornjake. Že vožnja v kompoziciji brez varnostne razdalje načeloma ni dovoljena, zato so morali za eksperiment pridobiti dovoljenja vsake države, skozi katero so se peljali.

Velika pomanjkljivost je tudi standardizacija. Trenutno uporablja vsak proizvajalec svoj sistem, med seboj pa niso združljivi. V prihodnosti pričakujemo enoten, standarden sistem, ki bo omogočal dolge kompozicije tovornjakov več proizvajalcev. In mogoče bo poklic tovornjakarja za naslednjo generacijo tako oddaljen, kot je prižigalec uličnih svetilk za nas.