NYT: pariški napadalci niso uporabljali šifriranja, temveč telefone za enkratno uporabo

Teroristični napadi, kakršen je bil lani pariški, so vsakokrat povod za razprav o regulaciji in zakonitosti šifriranja. V ZDA se trenutno Apple in FBI na sodišču prepirata, ali naj Apple zgradi orodje za lažji napad na šifrirane iPhone s surovo silo, v Evropi pa so zlasti v Veliki Britaniji in Franciji čedalje močnejše težnje po prepovedi šifriranja ali vsaj zagotovitvi stranskih vrat za oblasti. The New York Times razkriva, da napadalci v Parizu niso uporabljali šifriranja, pa napada oblastem vseeno ni uspelo preprečiti.

Napadalcem je bilo očitno znano, da obveščevalne agencije redno kontrolirajo nezaščiten promet po internetu, zato za komunikacijo niso uporabljali orodij za hipno sporočanje, niti se niso trudili s šifriranjem, kar bi verjetno nase pritegnilo neželeno pozornost. Namesto tega so se uporabili staro in preizkušeno metodo: obilico predplačniških telefonov za enkratno uporabo, razkriva 55 strani dolgo poročilo francoske protiteroristične policije, ki javno ni dostopno. Šlo je za zelo izurjene posameznike, ki so imeli širok krog sodelavcev (trenutno je pridržanih 18 sodelavcev v več evropskih državah) in vrhunske ponaredke dokumentov.

Kar se tiče tehnologije za komunikacijo, so bili storilci bistveno previdnejši kot operativci v letih 2014 in začetku 2015, ko so se pogovarjali po telefonih in pošiljali nešifrirana sporočila po internetu, kar so seveda obveščevalne službe prestregle. Pariški napadalci niso uporabljali elektronske pošte ali drugih načinov internetne komunikacije, temveč dobre stare mobilne telefone. Preiskovalci so na več mestih, kjer so se napadalci zadrževali oziroma pripravljali, odkrili več predplačniških telefonov. Nekatere so prvikrat uporabili šele nekaj ur pred napadom, nekaterih sploh niso, torej so bili v rezervi. Da se pri tovrstnem početju uporablja telefone za enkratno uporabo, in še to le za nekaj ur ali minut, je povedal že Snowden. Na nobenem telefonu niso našli nobenega elektronskega sporočila. Za zdaj kaže, da šifriranje ni odigralo pomembnejše vloge pri načrtovanju in izvedbi terorističnih napadov v Parizu.