Japonska se vrača k jedrski energiji

Dobili smo odgovor na vprašanje, ali se lahko razvita država, ki tretjino električno energije pridobi iz jedrskih elektrarn, odpove jedrski energiji. Japonska je pred katastrofalno jedrsko nesrečo v Fukušimi pred štirimi leti načrtovala gradnjo novih jedrskih elektrarn, da bi z njimi skupno pokrili 40 odstotkov vseh japonskih potreb po elektriki. Zaradi potresa, ki mu je sledil tsunami, je odpovedal hladilni sistem, kar je povzročilo izpust radioaktivnih snovi v okolje.

Japonska je leta 2012 ugasnila vse jedrske reaktorje in bila odtlej - razen krajšega vmesnega obdobja - brez jedrske energije. To je povzročilo milijardne stroške in dvig emisij toplogrednih plinov, saj so morali zagnati stare termoelektrarne na uvoženi premog. Po dveh letih so sedaj ugotovili, da tako ne bo šlo več. Zgovoren je pogled na graf, ki kaže, kako so Japonci nadomestili izpad. Večinoma je šlo za neobnovljive vire (fosilna goriva), le dva odstotka pa za obnovljive vire. To jasno kaže, da je hiter prehod na obnovljive vire energije nemogoč.

Podjetje Kyushu Electric Power je zagnalo jedrsko elektrarno Sendai, ki je začela obratovati danes ob 3.30 uri po slovenskem času. Tehničnih težav ni bilo, reaktor pa je moral pred ponovnim zagonom prestati varnostni pregled in izpolnjevati še strožje varnostne pogoje, kakor pred letom 2011. Vseeno ni šlo brez težav, saj so protestniki zbrali tako pred elektrarno kakor pred premierjevo rezidenco v tisoč kilometrov oddaljenem Tokiu. Reaktor bo polno moč dosegel jutri, na omrežje pa ga bodo priključili v petek.

Pričakujejo se zagoni nadaljnjih jedrskih elektrarn; skupno se je jih prijavilo 25. Drugi reaktor v isti elektrarni pa dovoljenje že ima in ga bodo usposobili oktobra, potem pa sledijo še trije, ki že imajo dovoljenje. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da ponovni zagon več let mirujočih reaktorjev ni trivialen in da se utegnejo pojaviti težave. Še nikoli v zgodovini ni nobena država v tako kratkem času ponovno zagnala toliko reaktorjev, kot jih nameravajo sedaj Japonci. Ti želijo delež jedrske energije spraviti do 20 odstotkov, Greenpeace pa trdi, da jim ne bo uspelo priti prek osmih odstotkov.

Medtem v Fukušimi še vedno tečejo dela, s katerimi omejujejo posledice za okolje. TEPCO, ki je upravljal elektrarno v Fukušimi, je začel odstranjevati začasen pokrov, ki so ga postavili nad pobeglim gorivom in drugim radioaktivnim materialom. Odstranili bodo vrhnji del in ruševine, potem pa bodo v naslednjih štirih letih zgradili novejši, trdnejši sarkofag. Šele tedaj se bodo začeli ukvarjati s problemom odstranitve goriva, ki je pokopano tam spodaj. Hkrati morajo očistiti kubične metre visoko radioaktivne vode, ki je ostala v jarkih od elektrarn Fukušima 2 in 3.

Številne države so sicer uspele ugasniti jedrske elektrarne ali jih sploh nikoli niso imele. Največji primer je Nemčija, ki je napovedala ustavitev vseh jedrskih elektrarn do leta 2022.