Drugi kandidat za resničnega Satoshija Nakamota

Ena največjih skrivnosti bitcoina je identiteta njegovega iznajditelja, ki se je do leta 2011 na spletu predstavljal zgolj kot Satoshi Nakamoto, kasneje pa se je povsem nehal oglašati. Novinar The New York Timesa Nathaniel Popper je zadnje leto preiskoval fenomen bitcoina in pri zbiranju materiala za knjigo odkril, kdo naj bi bil resnični Satoshi Nakamoto. To naj bi bil ameriški Madžar Nick Szabo.

Vsa sklepanja o identiteti Satoshija Nakamota so nujno podvržena veliki negotovosti, kar je najlepše dokazal lanski poskus razkritja, ko je Newsweek trdil, da je Dorian Nakomoto tvorec bitcoina. Kasneje se je izkazalo, da to ne drži, a so možakarju vseeno povzročili precej nepotrebne publicitete. Popper priznava, da je neizpodbitno dokazati Nakamotovo identiteto nemogoče, če se slednji ne bo sam odločili za razkritje, a vseeno ponuja argumente v prid svoji zgodbi.

Popper se je s Szabom lani tudi srečal na neki konferenci, kjer mu je Szabo zagotovil, da ni izumil bitcoina. Če to drži ali ne, ima v vsakem primeru dobre razloge za take trditve, saj je po trenutnih ocenah pravi Satoshi Nakamoto precej bogat - imel naj bi za okrog četrt milijarde dolarjev bitcoinov.

Szabo je potrdil, da je v preteklosti delal na projektu, ki ima precej podobnosti z bitcoinom. Že leta pred bitcoinom so namreč razvijali bit gold, ki uvaja nekaj istih tehnik, recimo blockchain in kriptografsko zagotavljanje pristnosti. Potrdil je, da bitcoin osnovan na enakih principih, kar se mu zdi nenavadno, in da je Satoshi Nakamoto bržkone seznanjen z njegovim delom. Szabo je bil v 90. letih aktiven v gibanju Cypherpunk, katerega člani so si izmislili hashcash in b_money, ki sta danes deloma integrirana v bitcoin, vsaj kar se ideje tiče. Szabo je več let delal na podobnih projektih.

Bitcoin tako ni nastal nenadoma, trdi Popper. Namesto tega gre za projekt, ki temelji na zamislih in delu več programerjev in matematikov v 90. letih in v začetku tega tisočletja. Kdo pa se skriva za psevdonimom Satoshi Nakamoto, pa mogoče ne bomo nikdar izvedeli.