Kindle Unlimited avtorjem porezal prihodke

Kindle je poleti uvedel storitev Kindle Unlimited, ki podobno kot Spotify za glasbo za e-knjige uvaja možnost neomejene izposoje za 10 dolarjev mesečno. Za bralce je storitev ugodna, če letno preberejo več kot petnajst knjig, medtem ko so avtorji, ki knjige izdajajo v samozaložbi, precej manj navdušeni nad novostjo. Njihovi zaslužki so se po zaslugi novosti več kot prepolovili.

Problem je seveda širši, moderna tehnologija oziroma Amazon ga le potencirata. Ustvarjanje del, ki jih je po nastanku mogoče z minimalnimi stroški reproducirati in ki jih lahko uživa neomejena množica ljudi, prinaša hudo konkurenco. Medtem ko lokalnemu polagalcu ploščic ni treba biti najboljši na svetu ali vsaj v državi, da ima dovolj dela in spodobno živi, je ta prag za avtorje knjig neprimerno večji. Zgolj zelo majhen del jih napiše knjigo, ki je dovolj dobra, da lahko od nje živijo.

Amazon rad poudarja, da so z delitvijo zaslužka od prodaje knjig 70:30 v korist avtorja daleč boljši od klasičnih založnikov. To je res. Res pa je tudi, da to velja za prodane knjige. Kindle Unlimited pa omogoča izposojo, kjer se denar deli malo drugače, predvsem odvisno od števila drugih knjig, ki si jih je nek naročnik tudi izposodil. Od julija do novembra so avtorji v povprečju za vsako izposojeno knjigo dobivali 1,33-1,80 dolarjev. Ne pozabimo, da povprečna e-knjiga stane slabih osem dolarjev, od česar jih dobi avtor približno pet. Z izposojo so torej njihovi prihodki hudo upadli, če predpostavimo, da število izposoj ni bistveno višje od števila nakupov pred julijem. Avtorji pravijo, da to drži.

Glavni problem je seveda, da je e-knjig dandanes bistveno laže objaviti kot v predinternetnem času. Huda konkurenca je avtorje prisilila v produciranje čedalje večje količine teksta in - ker Amazon plačuje knjige po kosih in ne po številu strani - v drobljenje v krajše knjige. Seveda so očitki o preobilni produkciji in posledičnem razvrednotenju knjige stari kot pisava; že leta 1839 je Charles Sainte-Beuve ugotavljal, da je nekaj napisati in objavi čedalje manj poseben dosežek.

A vendarle avtorji pravijo, da je Kindle Unlimited tista kaplja čez rob, zaradi katere je šlo mnogo ljudi nazaj v redne službe, pisanje knjig pa postavilo na stranski tir ali pa vsaj potisnilo v svoj proti čas. Jezični kritiki bodo sicer porekli, da kakšne velike škode za literaturo to ni prineslo. So pa škodo utrpeli avtorji, in to finančno. Kdor piše knjige zaradi samoaktualizacije, jih bo še naprej.

Padanje prihodkov avtorjev knjig seveda pomeni, da prihodki padajo tudi Amazonu. A ta ima povsem drugačno računico. E-knjige že zdavnaj niso več niti edini niti največji prodajni artikel Amazona. Kot splošni internetni trgovec prodajajo vse mogoče, Kindle Unlimited pa je zgolj eden izmed programov zvestobe, v katerega poskušajo zmamiti stranke, da jim potem prodajo še vrsto drugih izdelkov in storitev. To niti ni težko, ker odpoved naročnine pomeni izgubo dostopa do vseh izposojenih knjig; po drugi strani pa si Amazon lahko privošči ponujanje storitve celo z izgubo, saj levji delež cene odpade na pisce (knjige, ki so izdane v samozaložbi in so del Kindle Unlimited, so tam ekskluzivno), medtem ko Amazon to več kot nadoknadi s prodajo drugod.