Po 2 PB zapisanih podatkov tretjina SSD-jev še deluje

Poldrugo leto po začetku preizkusa vzdržljivosti SSD-jev, ki so se ga na TechReportu lotili s šestimi SSD-ji, sta dva še vedno delujoča, čeprav sta prepisala že 2 PB podatkov, kar je nekajkrat več od deklaracije proizvajalca. V zadnjem pregledu pred pol leta so delovali še trije SSD-ji, ki so tedaj zapisali okrogel petabajt podatkov. V vmesnem času je odpovedal še en predstavnik, dva pa ostajata bolj ali manj delujoča.

Pri SSD-jih je problem iztrošenje celic za zapis podatkov, ki je posledica dve mehanizmov. Po eni strani se prekati fizično starajo, po drugi strani pa ob vsakemu prepisu v celici ostane nekaj elektronov, ki znižujejo razliko med napetostjo pri zapisu različnih stanj (0 in 1 v SLC, štirih stanj v MLC in osmih v TLC). Ko celica odpove, so podatki v njej izgubljeni. Vsak SSD ima napredno diagnostiko, ki skrbi za razporejanje zapisovanja po celotnem pogonu, tako da je obraba čim bolj enakomerna, ter hkrati celice pred dokončno odpovedjo nadomesti z rezervnimi. SSD-ji imajo v rezervi nekaj odstotkov deklarirane kapacitete, ki se porablja za nadomeščanje celic, ki odpovedo.

Za vsak primer proizvajalci vseeno deklarirajo koliko zapisanih podatkov naj bi pogon še zdržal; običajno se te številke vrtijo okrog nekaj deset (ali sto) terabajtov. Za običajnega uporabnika je to povsem dovolj.

Vseeno TechReport testira, kje so zgornje meje. Na test so poslali naslednje pogone Corsair Neutron GTX 240 GB, Intel 335 Series 240 GB, Samsung 840 Series 250 GB, Samsung 840 Pro 256 GB in dva Kingston HyperX 3K 240 GB. Kingston HyperX 3K (728 TB), Intel 335 Series (750 TB) in Samsung 840 Series (nestabilen že po 300 TB, odpovedal pri 900 TB) so odpovedali že pred enim petabajtov, od zadnjega javljanja pa je nova žrtev Corsair Neutron Series GTX, ki je zmogel 1,2 PB, a se je zadnjih 100 TB zelo mučil in grešil. Še vedno pridno žvečita podatke Samsung 840 Pro in drugi Kingston HyperX 3K.

Obema se iztrošenost že precej pozna, saj sta iz rezerve prerazporedila že precej blokov. Na primer Samsung 840 Pro je moral nadomestiti že 8 GB pokvarjenega flasha, kar je pri kapaciteti 256 GB okrog tri odstotke. Skupno ima 16 GB rezerve, tako da bi lahko zdržal do 3 PB.

HyperX po drugi strani deluje malce drugačne in v resnici ni zapisal 2 PB podatkov, temveč le 1,4 PB. Razlog je v krmilniku SandForce, ki podatke pred zapisom stisne. Prvi HyperX na testu je zapisoval nestisljive podatke (absolute random), a ta je že odpovedal. Drugi, še delujoč HyperX ima zgolj 124 MB pokvarjenega flasha, a to ne pomeni še nič, saj se je prvi zelo dolgo časa odlično držal, potem pa je po hitrem postopku izdihnil. Prav tako ne pozabimo, da ima HyperX že nekaj nepopravljivih napak - celice, ki so odpovedale, preden je elektronika to ugotovila, da bi lahko rešila podatke. Samsung 840 Pro jih še nima nič. Izmerili so tudi hitrost branja in pisanja. Medtem ko Samsung 840 Pro počasi peha, je HyperX še vedno tako poskočen kot nekoč.

Vse to kaže, da je izraba SSD-jev sicer fizikalno dejstvo, a v normalnih razmerah ta problem uporabnikov ne prizadene.