Philae pristal in začel delati

Zgodovinski dan za raziskovanje vesolja je uspel, saj je robot Philae pristal na kometu Čurjumov - Gerasimenko. Brez zapletov vendarle ni šlo in Evropska vesoljska agencija (ESA) nekaj časa sploh ni bila prepričana, da je Philae res pristal. Šlo je za zapleten in tvegan manever, ker je Philae trenutno pol svetlobne ure od Zemlje, zato krmiljenja v realnem času ni bilo. Dodatne težave je povzročila odpoved potisnikov in harpun, s katerimi bi se moral pričvrstiti na površje.

Kot je bilo načrtovano, smo potrditev, da se je Philae ločil od matične sonde Rosetta v orbiti okrog kometa, dobili ob 10.03 uri. Dejansko se je torej zgodila 28 minut in 20 sekund pred tem. Začelo se je mučno čakanje, kako se bo sedem ur dolga pot, v kateri je moral premagati 22,5 kilometrov razdalje, na koncu končala.

Ob 17.03 uri je center ESA v Darmstadtu preplavilo veselje, ko so prejeli potrditev, da je Philae pristal na kometu. Prav tako so si lahko oddahnili, da je robot ostal na površju, saj pristanek ni potekal povsem po načrtih. Da ne bi slučajno ušel s površja, kjer je ubežna hitrost pol metra na sekundo, bi se moral pritrditi z dvema harpunama. Ti se iz za zdaj še neznanih razlogov nista sprožili, tako da robota na površju drži šibka gravitacija in vijaki, s katerimi se je privijačil v led. Za zdaj težav ni, vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo, ko bo komet bliže Soncu in bo začel brizgati paro. Prav tako je pod vprašaj postavljeno vrtanje v komet, ker je to preveč tvegano z ne povsem pričvrščenim robotom.

Druga težava pri pristanku je bil plinski potisnik, ki se ni sprožil. Njegova naloga bi bila poskrbeti za mehak pristanek, da ne bi Philae treščil prehitro in se odbil nazaj v vesolje. Telemetrija je zaznala dva šibka pojemka, kar kaže, da je Philae mogoče celo pristal, se malce odbil in ponovno pristal. Kaj točno se je zgodilo in kako je pristal, bo znano v prihodnjih dneh, ko bodo prejeli in analizirali podatke. Ti namreč na Zemljo potujejo prek sonde Rosetta v orbiti okrog kometa, ki posreduje podatke Philae. Treutno nista v radijskem dosegu, poleg tega pa so povezave do Jupitra, kjer se približno nahaja komet, počasne.

Spomnimo, da je imela misije že na samem začetku resen obvoz. Rosetta in Philae bi pravzaprav morala obiskati komet Wirtanen. Pred desetimi leti, ko so Rosetto izstrelili, so imeli zaradi tehničnih težav zamudo. Ekipa je morala izbrati naslednji primeren komet, ker se je izstrelitveno okno za prvega zaprlo. Kot smo že pisali, Rosetta ni letela naravnost proti kometu, ampak si je na deset let dolgem potovanju pomagala z gravitacijo notranjih planetov (gravity assist).

Čurjumov-Gerasimenko je eden izmed bolj običajnih kometov, zato bodo raziskave njegove zgradbe dale pomembne odgovore o sestavi teles Kuiperjevega pasu. Omenjeni komet meri 25 kubičnih kilometrov in ima gostoto 0,4 g/cm³ (2,5-krat manj od vode). Soncu se najbolj približa na 1,24 astronomske enote, torej je dlje kakor Zemlja, kar se bo zgodilo avgusta, odsončje pa ima na razdalji 5,68 astronomske enote. Njegov obhodni čas znaša 6,4 leta, rotacijska perioda pa 12 ur. Rosetta ima namen delovati skozi celotno prihodnje leto, usoda Philae pa je manj gotova.

Poglejmo še, kaj točno bo Philae meril. Vsebuje deset instrumentov:

• APXS je rentegenski spektrometer alfa delcev za študij elementne sestave;
• CIVA je šest monokromatskih kamer v vidnem in IR-delu spektra;
• CONSERT bo analiziral potovanje zvokov po kometu in s tem njegovo zgradbo;
• COSAC bo analiziral pline in iskal organske molekule;
• Ptolemy bo iskal izotope lažjih elementov v plinih;
• MUPUS je večnamenski sistem senzorjev za študij fizikalnih lastnosti podpovršja
• ROLIS bo fotografiral mesto pristanka;
• ROMAP bo meril magnetno polje in plazemske delce na kometu
• SD2 naj bi vrtal 23 centimetrov v globino;
• SESAME bo meril potovanje zvokov in odboje na kometu.