Japonska roverja pristala na asteroidu

Včeraj je japonska vesoljska misija Hayabusa 2 dosegla enega izmed vrhuncev, saj sta roverja uspešno pristala na asteroidu Ryugu. Hayabusa 2 je na pot iz vesoljskega centra Tanegašima krenila pred štirimi leti, junija letos pa prispela na cilj, to je v orbito okrog asteroida. Ryugu je asteroid tipa C, ki je približno oktaedrične oblike in meri dober kilometer. Asteroid se vrti z obhodnim časom 7,5 ure, tako da pristanka vrtenje ni bistveno oviralo. Predhodnik Hayabusa 1 je pristal na Itokawi, ki je bila asteroid tipa S.

Na asteroidu bodo pristali štirje roverji. Rover-1A in Rover-1B, ki tehtata vsak dober kilogram, sta uspešno pristala včeraj. Večji MASCOT, ki ima skoraj deset kilogramov, bo pristal 3. oktobra, medtem ko bo Rover-2 počakal na prihodnje leto. Trenutno pristala roverja imata širokokotne kamere, stereo kamere in termometre. Naprednejšo opremo bodo prinesli ostali roverji, in sicer pospeškomere, osvetlitev (LED), IR-spektrometer, magnetometer in radiometer. Prva roverja sta izdelala japonska vesoljska agencija in Univerza Aizu, Rover 2 je delo Univerze Tohoku, medtem ko so MASCOT-a pripravili Nemci in Francozi. Japonske roverje poganjajo sončne celice, večjega MASCOT-a pa bo baterija.

Roverja sta uspešno pristala že v četrtek, a so informacije o tem delili s svetom šele včeraj. Sprva je naprej kazalo, da manever ni bil uspešen. Hayabusa 2 se je asteroidu približala na vsega 55 metrov, da je lahko spustila roverja, nato pa je pobegnila nazaj na 20 kilometrov. Misija Hayabusa 2 želi odkriti več informacij o izvoru življenja, zlasti o provenienci potrebnih elementov in spojin, zato bo vzorce pripeljala nazaj na Zemljo. Trenutno je 300 milijonov kilometrov (2 astronomski enoti) oddaljena od Zemlje. Na pot domov se bo podala čez poldrugo leto in prispela konec leta 2020. Ker je Ryugu nastal med nastajanjem Osončja, bo analiza njegove sestave ponudila odgovor na vprašanje, kakšen je bil svet tedaj. Predvsem bo zanimivo izvedeti, koliko vode in organskih materialov je na njem. Prav izvir vode na Zemlji je eno še nerešenih vprašanj, saj je Zemlja preblizu Soncu, da bi voda na Zemlji obstala v zgodnji fazi nastajanja planeta.