Brazilija sprejela zakon o nevtralnosti interneta

Brazilski senat je sprejel nov zakon o internetu (Marco Civil da Internet), ki ga imenujejo kar internetna ustava in prinaša Brazilcem številne pravice v zvezi z uporabo interneta. Uzakonja nevtralnost interneta in omejuje prometne podatke, ki se lahko zbirajo o Brazilcih.

Brazilce je posebej ujezilo lansko razkritje, da NSA prisluškuje večjemu delu interneta. Poleg odpovedi obiska brazilske predsednice v ZDA in obnovitve projekta gradnje podmorskega kabla neposredno do Evrpe so se odločili pospešiti pripravo nove zakonodaje (sicer iz leta 2011), ki bo preprečila tovrstno vohunjenje v Braziliji. Sestavljajo jo tri glavne teme.

Prvič, uzakonja nevtralnost interneta, kar pomeni, da se ves promet obravnava enakovredno. Ponudniki dostopa do interneta ne smejo razločevati med kratkimi sporočili in dolgimi večpredstavnostnimi vsebinami ali streami. Omejitev prometa lahko predlaga le vlada, če je to nujno potrebno za urgentne primere ali če je to nujno za zagotovitev normalnega delovanja storitev.

Druga točka je uzakonitev principa varnega pristana, ki bo ponudnike dostopa do interneta odvezoval odgovornosti za vsebino, ki jo objavljajo uporabniki, vse dokler bodo upoštevali sodne odredbe po odstranitvi nezakonitih vsebin.

Naslednja točka je varovanje zasebnosti. Iz zakona so izločili najbolj žgoče določilo, da bi morala vsa podjetja hraniti vse podatke o brazilskih državljanih lokalno v Braziliji, kar bi precej podražilo njihovo poslovanje. V tem primeru bi bilo treba v Braziliji postaviti podatkovne centre. Obdržali pa so določilo, da morajo vsa podjetja spoštovati brazilske zakone pri poslovanju z brazilskimi uporabniki, četudi so strežniki v drugi državi. To se nanaša zlasti na družabna omrežja, iskalnike in podobne storitve, ki imajo ogromno osebnih podatkov. Zanje veljajo brazilski zakoni. Prav tako zakon omejuje prometne podatke, ki se lahko zbirajo o brazilskih uporabnikih. Te morajo ISP-ji hraniti šest mesecev, tega početja pa ne smejo podeliti podizvajalcem.

Na koncu zakon prepoveduje ciljano oglaševanje in zbiranje podatkov, ki bi ga omogočali. Prepovedano je branje sporočil (tudi strojno) in serviranje oglasov na podlagi te vsebine, kar na primer počneta Google in Facebook.

Zakon začne veljati po podpisu predsednice, ki je podpis že napovedala.