Policija zavaja glede pridobivanja podatkov o uporabnikih spletnih portalov

Po objavi prispevka o policijskem zavajanju glede uporabe pooblastil, ki so bila namenjena pridobivanju podatkov o uporabnikih telekomunikacijskih storitev, ki so prepovedali objavo svoje številke v telefonskem imeniku zoper upravljavce spletnih strani, se je danes odzvala tudi slovenska policija.

Spomnimo, šlo se je za preiskavo kaznivega dejanja razžalitve zoper župana, ki naj bi jo med septembrom in decembrom lani v šestih komentarjih komentarjih na spletni strani lokalne radijske postaje storil določeni anonimni komentator. Policija je zato januarja oz. februarja letos od upravitelja spletne strani hotela pridobiti njegov IP naslov, in to kar s pisnim zaprosilom (brez sodne odredbe). Problem s tem pa je bil, ker je vodstvo policije že konec decembra lani, takoj po objavi že večkrat omenjenega poročila informacijskega pooblaščenca, zagotovilo, da bodo do nadaljnjega prenehali s pridobivanjem tovrstnih podatkov brez odredbe sodišča.

Policija je glede takega neskladanja prakse z obljubljenim danes podala sledeči odgovor (poudaril avtor):

Policisti PP Idrija so na podlagi podane ustne kazenske ovadbe s strani oškodovanca decembra lani obravnavali sum storitve kaznivega dejanja _Razžalitev_ po določilu 2. odstavka 158. člena in sum storitve kaznivega dejanja _Žaljiva obdolžitev_ po določilu 2. odstavka 160. člena Kazenskega zakonika. V zvezi z omenjeno zadevo je bil s strani oškodovanca podan tudi predlog za pregon kaznivega dejanja zoper neznano osebo, ki je na eni od spletnih portalov lani objavila več komentarjev o oškodovancu in njegovih sodelavcih.

V okviru navedenega suma storitve kaznivega dejanja so idrijski policisti januarja 2014 na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku (3. odstavek 149.b člen ZKP) in v skladu z usmeritvami za obravnavano tovrstnih kaznivih dejanj odgovorni osebi upravitelja spletnega portala naslovili zaprosilo za pridobitev določenih podatkov. Policisti so omenjeni odgovorni osebi pojasnili tudi namen za pridobitev zaprošenih podatkov in ga hkrati zaprosili, da v primeru morebitnih dvomov policistom PP Idrija posreduje (lahko tudi negativen) odgovor, tudi zaradi nadaljnjih postopkov v predkazenskem postopku. Policisti PP Idrija kljub ponovnemu zaprosilu niso prejeli s strani spletnega portala nobenega odgovora.

Policisti PP Idrija so nato v zvezi z obravnavanim primerom marca 2014 na novogoriško Okrožno državno tožilstvo zoper neznanega storilca podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenih sumov storitve zgoraj navedenih kaznivih dejanj, pristojnemu državnemu tožilstvu pa je bila podana pobuda za pridobitev podatkov od internetnega ponudnika storitev (na podlagi 1. odstavka 149.b člena ZKP).

Policisti PP Idrija so zaprosilo podali skladno s takrat veljavnim pojasnilom, ki ga je za obravnavo tovrstnih primerov kaznivih dejanj podala Generalna policijska uprava. Z 11. MARCEM 2014 so bila pojasnila za obravnavo spremenjena, saj iz mnenja ministrstva za pravosodje in opravljenega nadzora v policiji s strani informacijskega pooblaščenca izhaja, da lahko policija na podlagi tretjega odstavka 149.b člena ZKP brez odredbe sodišča pridobiva podatke o lastniku in uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet in podatke o času v katerem je bilo sredstvo v uporabi od tistih ponudnikov storitev informacijske družbe, ki so vpisani v register operaterjev, ki ga vodi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS.

Ministrstvo za notranje zadeve je v zvezi s poročilom državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov o uporabi pooblastil za posredovanje osebnih podatkov uporabnikov spletnih strani z vsebino, ki jo posredujejo prejemniki storitve, Informacijskemu pooblaščencu 17. 2. 2014 posredovalo končno odzivno poročilo, istega dne pa tudi obvestilo Policiji s predlogi za nadaljnje ravnanje, in sicer, naj policisti pred izvedbo ukrepov dosledno preverjajo razmejitev med operaterji, ki so obenem tudi ponudniki storitev informacijske družbe ter ostalimi. Policija je v nadaljevanju pripravila ustrezne usmeritve za delo policistov, in sicer se policisti pri pridobivanju podatkov od ponudnikov storitev informacijske družbe, ki so hkrati tudi operaterji, lahko sklicujejo na določbo tretjega odstavka 149.b člena ZKP in podatke o lastniku ali uporabniku komunikacijskega sredstva ter o času, v katerem je tako sredstvo bilo oz. je v uporabi, pridobivajo brez sodne odredbe. Drugačen pravni položaj pa nastane v primeru, ko policisti želijo pridobiti podatke o ponudnikih storitev informacijske družbe, ki hkrati niso tudi operaterji, saj morajo policisti v teh primerih pridobiti sodno odredbo. Iz vašega vprašanja pa izhaja, da se je postopek nanašal na datum pred posredovanim obvestilom policiji.

Policisti so tako 31.3.2014 poskusili na podlagi 149.b/3 člena ZKP pridobiti podatke o piscu komentarja, ki je domnevno storil kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime lokalnega občinskega veljaka. Kaj točno je bil razlog, da obvestilo, da se to ne dela, do te specifične policijske postaje ni prišlo vsaj do konca marca smo povprašali tiskovnega predstavnika policije. Ko dobimo odgovor, ga bomo seveda objavili.

Hkrati se trenutno v medresorskem usklajevanju nahaja novela ZKP, ki bo operaterjem iz 149.b/3 člena ZKP dodala še upravljalce spletnih strani in tako rešila nepremostljivo oviro slovenske policije, ki bi drugače morala v teh primerih hoditi po sodne odredbe, kar predstavlja hud napor in pomembno znižuje storilnost slovenske policije.

Tako se z javnim zatrjevanjem, da se tega ne dela, tihim čakanjem na spremembo zakona in vmesnimi tihimi kršitvami ponovno izraža že pri sprejemanju ZEKoma-1 javno izraženi modus operandi slovenske policije znan tudi kot: "Mi do teh podatkov vedno prišli smo, in tudi prišli bomo."