Škodljive programe piše približno sto ljudi na svetu

Vodja Europolove enote za internetni kriminal Troels Oerting je za BBC povedal, da je na svetu približno sto programerjev, ki pišejo zlonamerno programsko opremo. Dodaja, da jih Europol v grobem pozna, a jim čedalje teže parira.

Oerting, ki vodi enoto European Cyber-Crime Center (EC3) pri Europolu, je govoril v BBC-jevi radijski oddaji Tech Tent in poudaril, da največje težave povzroča brezmejnost interneta. Storilcem kaznivih dejanj ni treba niti obiskati držav, v katerih kršijo zakonodajo, medtem ko mora Europol sodelovati z organi pregona številnih držav, kar upočasnjuje lovljenje storilcev. Večina storilcev je z Rusije in drugih držav nekdanje Sovjetske zveze, kar še otežuje preiskave. Sodelovanje z Rusijo se sicer izboljšuje, diplomatsko dodaja.

Dejstvo je, da biti internetni kriminalec ni težko. Orodja pretežno ruskega izvora resda piše kakšnih sto ljudi, a uporablja jih bistveno več. Zlonamerna programska oprema je komercializirana in jo je mogoče kupiti, potem pa jo seveda lahko uporablja vsakdo.

V drugem delu intervjuja pa je Oerting kritiziral šifriranje, ki je po njegovem mnenju v izdatno pomoč zlikovcem. Mnenja o šifriranju so sicer deljenja, Europol pa meni, da anonimnost in zasebnost nista isto in da šifriranje otežuje pregon kaznivih dejanj. Oerting slikovito primerja šifriranje s tovornjaki, ki jih ne bi mogli ustaviti ter odpreti cerade, kar seveda ni sprejemljivo. Zato previdno dodaja, da nerad govori o stranskih vratih, a da bi morali imeti organi pregona možnost dostopa do podatkov, če imajo ustrezne odredbe.

Zagovorniki pravice do zasebnosti se s tem seveda ne strinjajo. Toda afera Prism (NSA) je tako ali tako pokazala, da omenjeni dostop v resnici bolj ali manj že imajo, sodne odredbe pa sploh niso nujne.