Sodišče EU: linkanje ne predstavlja kršitve avtorske pravice

Sodišče EU je včeraj potrdilo, da golo linkanje na avtorsko zaščitene vsebine ne predstavlja kršitve avtorske pravice, ter da torej zanj ni treba plačati. Klipping službe, razni Google Newsi, Twitterji in podobni so lahko malo bolj mirni.

Primer je C-466/12, Nils Svensson in drugi proti Retriever Sverige AB.

Svensson in drugi so novinarji časopisa Göteborgs-Posten, sicer enega bolj branih dnevnikov južnošvedske pokrajine Gotlandija. Retriever Sverige je spletni agregator, ki zbira drugje objavljene novinarske članke, PR najave in druge zanimive vesti, jih razvršča po temah, ter potem raznoraznim firmam in vladnim organizacijam prodaja kot klipping (oz. "business intelligence").

Novinarji so seveda hoteli svoj del te clipping pogače, trdeč, da Retriever uporablja (daje na voljo javnosti) njihove avtorske članke, saj vendar povezave do njih (plus kratek povzetek, kategorizacijo) prodaja svojim naročnikom. Za takšno zaslužkarsko uporabo avtorsko zaščitenih vsebin pa da je treba plačati! Ker se Retriever seveda ni hotel zmeniti, so tožili. Švedsko sodišče je med odločanjem naletelo na dilemo, ali že objava povezave do neke tuje, že javno dostopne novice, predstavlja dajanje te novice na voljo javnosti - se pravi, eno od zaščitenih materialnih pravic po Unijini InfoSoc direktivi (oz. členu 32.a našega ZASP). To ti. predhodno vprašanje glede je zato, kot se spodobi, posredovalo Sodišču EU, katerega ena od funkcij je zagotavljanje enotnega tolmačenje prava EU.

Sodišče EU je odločilo, da dejanje "linkanja" na določene vsebine sicer res predstavlja "dajanje te vsebine na voljo" (logično, klikneš in jo dobiš), in to "javnosti" (večji skupini nedoločenih, med seboj nepoznanih oseb, to je Retriverjevim strankam), vendar da to v konkretnem primeru še vedno ni dovolj. Linkani članki so namreč že tako bili javni, zato se z javno objavo povezav do njih ne dajejo na voljo kaki novi, prej izključeni javnosti. Nekaj, kar je že javno, tako z nadaljnjo objavo ne postane nič bolj javno. Vsaj ne z avtorskopravnega gledišča.

Skratka, golo linkanje javno dosegljivih avtorskih del ne predstavlja uporabe teh del - in napačna bi bila odločitev zakonodajalca katere od članic, ki bi v svoj domači zakon o avtorski in sorodnih pravicah volil določiti drugače, je še zapisalo sodišče.

Kar je fino, ker sicer bi bil že ta prispevek ena sama velika lopovija, sam svetovni splet pa domala zločin proti kreativnemu človeštvu. Svetovni splet kot tak je zgrajen ravno na ideji medsebojnega povezovanja; torej širjenja vsebin - kot takega si ga je navsezadnje zamislil njegov avtor Tim Berners Lee. Spletni časopisi to še kako vedo, saj vendar zato vse svoje članke lepijo s tistimi nadležnimi "share" widgeti, ter se pustijo indeksirati iskalnikom in pajkom. Vedo, da je dobro pozicioniran link lahko še zlata vreden. Če namreč ne bi hoteli biti linkani, bi lahko to mirno zapisali v robots.txt oz. se preprosto spravili dol s spleta nazaj na papir, ali kako novodobno "iPad only" obliko.

S sodbo, pa ne gre iti predaleč. Drugače bi bilo, če bi Retriever omogočal dostop do vsebin, ki so skrite za plačljivim zidom (paywallom), npr. skozi reprodukcijo teh vsebin ali skozi pofejkane linke, ki bi nekako prelisičili paywall. Takšna manipulacija bi štela za kršitev pravic avtorjev članka. Podobno bi šlo za poseg v avtorjevo pravico v primeru, da agregator znatno predrugači obstojoča dela, ali uveljavlja kakšno posebej močno uredniško politiko, ali pri prikazu del reže oglase. Takšen model predstavljata (bolj ko ne) Google News, sigurno pa vsi tisti fini mobilni readerji, ki obljubljajo "izbor vam relevantnih novic" in prikaz "čiste oblike članka"; brez nepotrebnih vizualnih distrakcij v obliki "oglasov, povezanih novic, logotipa časopisa, idr". Google je v Franciji že moral primakniti lepe milijončke za subvencioniranje domače časopisne industrije, da jo bo lahko potem še naprej moochal, marsikateri popularni mobilni bralnik pa mora določene častnike pač pustiti na miru, oz. jih vsaj prikazati z vsemi oglasi.

Kot zanimivost, ista štorija se je odvrtela dve leti nazaj, ko je slovaški založnik Ecopress tožil agregatorja Storin zavoljo povzemanja novic iz svojega poslovnega časnika Hospodarsky Noviny. Vendar takrat Sodišče EU časnikarja ni zarvnilo meritorno, ampak so zadevo preprosto zavrnili zato, ker so bili vsi trije izpostavljeni članki iz dnevnika pač premalo kvalitetni, da bi jim sodišče sploh hotelo priznati status avtorskega dela. En je bil denimo vnaprej spisan PR "intervju" s takratnim slovaškim ministrom za finance. Material za domačega Boba leta, brez dvoma.