Uporaba Facebooka škoduje razpoloženju

Študij o učinkih uporabe družabnih omrežij na posameznika je bilo opravljenih že več, a nobena še ni raziskovala, kako njihova uporaba vpliva na razpoloženje in splošno zadovoljstvo uporabnikov. Raziskava Univerze v Michiganu kaže, da negativno.

Analizirali so, kako se uporabniki družabnih omrežij počutijo po uporabi. Raziskovalce je zanimal vpliv na splošno zadovoljstvo z življenjem in na počutje. Vzorec je bil sicer sorazmerno majhen (82 ljudi), a vseeno so rezultati zanimivi. Ugotovili so namreč, da se takoj po uporabi Facebooka ljudje počutijo slabše, hkrati pa se znižuje tudi njihovo zadovoljstvo z življenjem.

Samo po sebi to še ni dovolj. Preverili so še nekaj drugih možnosti. Če bi se ljudje za Facebook odločali zlasti tedaj, ko so v slabem razpoloženju, bi lahko šlo za primer korelacije brez vzročnosti. Toda ugotovili so, da ljudje uporabljajo Facebook približno enako, ne glede na počutje. Prav tako so primerjali, ali morebiti vse socialne interakcije znižujejo razpoloženje, in spet so ugotovili, da ne. So pa ugotovili, da se ljudje več zadržujejo na Facebooku, ko se nasploh počutje osamljene, ne pa ko če so zgolj trenutno sami.

V pogovornem jeziku temu pravijo FOMO (fear of missing out). Ljudi bistveno bolj potre, če vidijo, da se ostali zabavajo, medtem ko sami ždijo med štirimi stenami. Če tega podatka o početju ostalih ljudi nimajo, so bistveno boljšega razpoloženja. Z družabnimi omrežji postaja FOMO čedalje večji problem.

Študija ima nekaj omejitev, kar pripoznavajo tudi avtorji. Glavni omejitvi sta velikost vzorca in pomanjkljivo testiranje, kako na počutje vplivajo direktne socialne interakcije. Vseeno pa smemo iz nje zaključiti, da pretirana uporaba Facebooka škoduje. Kot to pravzaprav drži za vsako pretiravanje.