NSA: Mi bi osebne podatke raje kupovali kot pridobivali pravno podlago

Ni skrivnost, da ameriške tročrkovne agencije z NSA na čelu osebne podatke od podjetij, ki jih zbirajo in obdelujejo, najraje kar kupujejo. S tem odpade potreba po pridobivanju sodnih odredb. Poročilo ODNI (Office of the Director of National Intelligence) je minuli mesec razkrilo, da je od posrednikov možno kupiti praktično vse osebne podatke uporabnikov. Država izkorišča sivo območje, saj bi za zbiranje teh podatkov potrebovala pravno podlago, medtem ko se z nakupom agregiranih podatkov tej zahtevi elegantno izogne. Sedaj želi zakonodajalec to luknjo zapreti, čemur se NSA na vse kriplje upira.

NSA je začela intenzivno lobirati pri demokratskih in republikanskih članih kongresa, naj zavrnejo amandma k NDAA (National Defense Authorization Act), ki sta ga predlagala Warren Davidson iz Ohia (R) in Sara Jacobs iz Kalifornije (D). Z njim bi prepovedali plačevanje operaterjem za predajo podatkov o uporabnikih različnim agencijam (NSA, Defense Intelligence Agency, National Space Intelligence Center). Spodnji dom kongresa je amandma že sprejel, sedaj pa potekajo pogajanja v senatu. Hkrati je na pristojnem odboru podporo dobil tudi sorodni zakon, ki bo tovrstno prepoved razširil na zvezne države in lokalne oblasti.

NSA nad predlaganimi spremembami ni navdušena, čeprav uradno ne komentira dogajanja. Tudi vrhovno sodišče se strinja, da erozija svoboščine, kamor sodi tudi zasebnost, ni dopustna. Leta 2018 je v znameniti sodbi Carpenter proti ZDA odločilo, da je dostopanje do lokacijskih podatkov o uporabniku mobilnega telefona brez sodne odredbe kršitev ustave (4. amandmaja). Sodišče je ugotovilo, da je tehnološki razvoj tako hiter, da se ljudje ne morejo več utemeljeno in informirano strinjati, da se z uporabo tehnologije (npr. mobilnega telefona) odpovedo zasebnosti, ker dajejo določene podatke prostovoljno na razpolago operaterju. Sodišče meni, da je zbiranje teh podatkov tako enostavno, njihova moč pri sledenju osebi nazaj v času pa tako velika, da je to še bolj problematično od sledenja osebi v realnem času. Uporaba podatkov za komercialne namene, ki jo dobijo operaterji, ne pomeni, da so se stranke odpovedale pravici do zasebnosti. Z drugimi besedami: teh podatkov tudi ne morejo prodajati.