Uporaba obveščevalnih podatkov v kazenskem postopku

Pred kratkim je ameriško Pritožbeno sodišče za drugo okrožje odločalo o primeru, v katerem je FBI uporabil podatke, ki jih je dobil iz zbirk, ki jih sicer za svoje potrebe in za izvajanje svojih nalog kopiči NSA.

Obtoženi Agron Hasbajrami je materialno pomagal teroristični organizaciji, kar je tudi priznal. Zapletlo pa se je pri vprašanju, ali je FBI dokaze zbral zakonito.

Sodišče je odločilo, da FBIjeva uporaba NSAjevih podatkov po vsej verjetnosti krši četrti amandma ameriške ustave, ki določa, da organi pregona ne smejo posegati v zasebnost posameznikov brez razloga za sum, da bodo našli dokaze o kaznivem dejanju. Da gre za "verjetno kršitev" je sodišče ugotovilo, ker iz zbranih informacij ni moglo z gotovostjo ugotoviti, kako so potekali postopki zbiranja dokazov.

NSA ima v zakonu FISA (Foreign Intelligence Surveillance Act) pooblastilo, da zbira podatke o osebah, ki niso državljani ZDA. Podatke pogosto dobijo s strežnikov, ki se nahajajo v ZDA (Google, Facebook ...), čeprav se nadzorovane osebe ne.

Pogosto se zgodi, da pri tako zbranih podatkih naletijo tudi na podatke o osebah, ki so ameriški državljani in so v kontaktu z nadzorovanimi osebami. Če taki podatki vsebujejo dokaze o sumu kaznivega dejanja, jih organi lahko obdržijo, sicer bi bilo te podatke treba izbrisati.

V konkretnem primeru je bil ameriški državljan zaprt na podlagi podatkov, ki jih je priskrbela NSA. Osumljenec je priznal, da je materialno podpiral teroristično organizacijo, vendar pa pravi, da so bili dokazi proti njemu pridobljeni nezakonito. Konkretno - dokaze naj bi FBI dobil tako, da je enostavno prebrskal baze NSA in to brez sodne odredbe.

Sodišče se ni postavilo na stališče, da so naključno zbrani dokazi nezakoniti, prav tako hramba informacij, ki vsebujejo dokaze o morebitnih kaznivih dejanjih ni nezakonita. Kar je zmotilo sodišče je predvsem to, da iskanje po bazi po času, ko je bila ustvarjena, po njihovem mnenju skoraj gotovo zahteva sodni nalog. Brez naloga se po vsej verjetnosti krši četrti amandma in s tem izvaja neutemeljena preiskava. FBI v teh primerih ne pridobiva nalogov pred samo preiskavo.

Sodišče se je v eni od prejšnjih odločitev postavilo na stališče, da je kasnejši ponoven vpogled v zakonito zbrane dokaze zakonit. Organi pregona lahko v konkretnem primeru uporabijo dokaze, ki so jih odkrili v nekm drugem predhodnem primeru. Vendar pa je tokrat ugotovilo, da ima hramba podatkov malo pomena sama po sebi. Podatki so upravičeno shranjeni, ampak ne z namenom, da se izvaja nadzor nad državljani ZDA, pač pa z namenom, da se izvaja nadzor nad tujimi državljani, ki so bili cilj preiskave.

Drugi razlog za nezadovoljstvo sodišča je bil, da je baza podatkov, ki izhajajo iz NSAjevega nadzora tako obsežna, da uporaba podatkov iz nje ne predstavlja usmerjene preiskave, pač pa izgleda kot ribiška mreža, cela operacija pa torej kot ribarjenje.

"Veliko je odvisno od tega, kdo preiskuje zbirko podatkov. Potencialno obstaja velika razlika, če FBI preišče svojo zbirko, ali pa če FBI zaprosi NSA, naj ta preišče svojo, veliko večjo zbirko, ki je nastala z uporabo bistveno širših pooblastil."

Uporaba takšne baze torej ni povsem enaka kot to, da gre preiskovalec v arhiv z dokazi iz starih primerov in poišče že shranjen dokaz proti osumljencu.

Zakon načeloma prepoveduje, da bi NSA zbirala podatke o tujcih z namenom, da prek zadnjih vrat skrivoma zbira podatke o državljanih. Ampak v praksi se počne prav to. NSA zbira podatke o tujcih in s tem zbere podatke, ki bi jih tudi, če bi neposredno ciljala na državljana.

Bistvo torej je, da FBI ne sme brskati po NSAjevi bazi z namenom, da "samo vidi, ali je v njej kaj inkriminatornega v pogovorih njihovega osumljenca, ki so slučajno tam." Končni cilj četrtega amandmaja je razumnost.

Na tej točki se je stvar nekoliko procesno zapletla. Organi pregona so namreč zatrjevali, da ne uporabljajo metode dela, kot jo je opisalo sodišče. Ker metode, ki jo uporabljajo niso opisali, je sodišče odločilo, da ne ve kaj točno se je zgodilo v tem primeru, na kakšen način so bili zbrani dokazi in ali je pri tem prišlo do kršitev.

"Ne vemo katere zbirke podatkov so bile preiskane, kdo jih je preiskal, s kakšnim namenom, katere informacije (če sploh katere) so prišle iz teh poizvedb in kako (če sploh) so bile informacije uporabljene."

Zato je zadevo vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču, z nalogo, da to razišče.