V ZDA debelost registrirana kot bolezen

V pogovornem jeziku že dlje časa označujemo debelost kot bolezen modernega časa, a v prostora za pavšalne oznake ni. Debelost je v ZDA postala bolezen šele ta mesec, ko jo je med bolezni uvrstila AMA (American Medical Association). Utemeljitev za to potezo pa je sila zanimiva: AMA želi s tem vzpodbuditi naraščajočo armado predebelih Američanov, da poiščejo zdravniško pomoč in izgubijo odvečno težo. Mnenja o potezi so deljena.

To ni tako nepomembno, kot se zdi. Pomeni namreč, da je AMA dala prednost socialnoekonomskim kriterijem pred medicinskimi, ko se je odločala, ali je neko stanje bolezen. Obstoji vrsta bolezenskih stanj, ki jih debelost v veliki meri povzroča. Nekateri tovrstni primer so skorajda simptomatični, recimo povišana raven holesterola, spet druga se pojavijo kasneje in le pri ekstremnih oblikah, recimo težave s sklepi ali sladkorna bolezen. Toda pomemben pridržek je, da se ta bolezenska stanja ne pojavijo pri vseh predebelih ljudeh niti ni debelost njihov izključni vzrok.

Problem pri definiciji debelosti je tudi, kje potegnemo mejo. To ni tako redek problem, kot bi se zdelo na prvi pogled, saj je pri celi vrsti bolezenskih stanj meja določena bolj ali manj arbitrarno. Razvpit primer je holesterol, saj se je priporočena koncentracija LDL v preteklosti kar precej spreminjala, običajno navzdol. Sedaj jo razdelimo v več razredov (optimalna, mejna ,visoka, previsoka). Zgolj iz akademskih razlogov tu omenimo še, da ni dobrega ("HDL") ali slabega ("LDL") holesterola. Holesterol je en sam, kratici pa sta oznaka za lipoproteine visoke in nizke gostote. Prvi, torej HDL, prenašajo holesterol iz različnih celic nazaj v jetra za razgradnjo in ponovno sintezo, medtem ko ga LDL prenaša v obratni smeri. In brez holesterola bi celice prenehale delovati.

Zapustimo ta kratek obvoz in se vrnimo k debelosti. AMA jo je definirala kar z indeksom telesne mase (ITM). Izračunamo ga tako, da telesno maso delimo s kvadratom telesne višine. V kuhinjskih revijah boste imeli zraven pripisano še, v katerih enotah je to storiti, kar na tej strani ne bi smelo biti potrebno. Vrednosti pod 18,5 kg/m² označujejo prenizko telesno tež, nad 25 kg/m² pa previsoko. Meja je do neke mere arbitrarna, prav tako pa obstoji več razredov od prekomerne telesne teže do več stopenj debelosti.

ITM je star skoraj dvesto let, a je bil že ob svojem izumu enako slab kot danes. Masa v našem svetu pač raste s tretjo potenco dolžine in ne s kvadratom. Hkrati indeks ignorira pomembno dejstvo, da je gostota mišičnega tkiva večja od gostote maščob. ITM je normiran na bele ljudi povprečne višine. Odstopanja od arbitrarne lestvice najdemo tako pri drugih rasah kakor znotraj rase. Skoraj vsi košarkarji so glede na ITM precej predebeli. Zanimivo je, da študije kažejo, da ITM ni dober indic za verjetnost težav s krvožiljem, ampak to precej bolje napovedo drugi parametri, recimo razmerje med obsegom pasu in višino.

Vzemimo, da so zdravniki pametni ljudje, ki Michaelu Jordanu seveda ne bi diagnosticirali debelosti, čeprav je imel ITM v najboljših časih med 26-28. Pustimo torej detajle okrog definicije ITM ob strani in poglejmo, kako razvrstitev debelosti kot bolezen, kjerkoli že postavimo letvico, odzvanja.

Odbor za znanost in javnost zdravstvo pri AMA je namreč predlagal, da se debelosti ne označi kot bolezen, a ga je AMA ignorirala z zgoraj navedenim argumentom. Pomagala naj bi v borbi tudi pri ostalim boleznim, recimo diabetesu drugega tipa in boleznih krvožilja, ki so povezane z debelostjo. Odbor je sicer navedel nekaj argumentov v prid tej definiciji, zlasti odpravo socialne stigme, a je na koncu prevladalo mnenje, da gre za "multimetabolno in hormonalno bolezensko stanje", ne pa bolezen. Vsi ljudje naj ne bi imeli popolnega nadzora nad svojo težo, razlog pa je globlji od poenostavljene logike, da debeli ljudje jedo preveč. Termodinamika nas sicer uči, da je to neizpodbojno res, a dejstvo je, da vsi ljudje jemo preveč. Nekateri pač nimajo te sreče, da bi njihovo telo zmerne presežke zmoglo izločiti, ampak vse skladišči. Če pa jeste 10.000 kilokalorij dnevno, se boste zredili, če jih ne boste porabili s telesno aktivnostjo.

AMA se ni strinjala z mlačno definicijo in tako je debelost postala bolezen. Po drugi strani pa nimamo niti trdne definicije, kaj bolezen je. Bo pa debelost sedaj gotovo dobila več prostora v ordinacijah, sej bodo zdravniki lahko resneje pomagali bolnikom pri tej težavi. Pričakuje se tudi, da bodo zavarovalnice sedaj pokrile ceno več zdravil proti debelosti. Vprašanje pa je, kako bodo zavarovalnice to pograbile kot novo možnost za omejevanje kritja v zloglasnih obstoječih stanjih (pre-existing conditions). Bodo sedaj imele novo možnost, kako debelim ljudem zavrniti zavarovanje. Bodo premije vezane na ITM – za katerega vemo, da ni pravičen? Kako bo to vplivalo na zaposlovanje? Zakonodajalec pa je s tem dobil zaslombo pri udrihanju po nezdravi hrani z davki, kar počno tudi pri nas. Davek na sladke pijače dviguje veliko prahu, trošarine na tobak pa niti ne. In oboje sodi po odločitvi AMA v isto kategorijo - dviga tveganje za nastanek bolezni.

Debelost je problem. V končni fazi pa je za navadnega smrtnika vseeno, kakšno nalepko ji damo, četudi se sedaj lahko tolaži, da ni kriv sam, ampak je bolan. Debel je še vedno. Ni pa ta semantična razlika nepomembna za njegovo denarnico.