Polstoletna znanstvena prevara proizvajalcev sladkorja

Raziskovalci z University of California so v arhivih Sugar Association izkopali dokumente iz 50. in 60. let minulega stoletja, ki dokazujejo, da so trije ugledni raziskovalci s Harvarda tedaj prejemali nerazkrito financiranje Sugar Assocation (tedaj pod imenom Sugar Research Foundation, SRF), v zameno pa objavljali pristranske znanstvene članke o neškodljivosti sladkorja. Zgodbo je objavil JAMA Internal Medicine, ki ga izdaja American Medical Association in sodi med najuglednejše medicinske revije. Na prvi pogled prazgodovinske ugotovitve so še kako relevantne danes, ker so vplivale na pol stoletja prehranskih smernic in so - brez pretiravanja - raziskovalci s svojim početjem vplivali na prehranjevanje več milijard ljudi po svetu.

Da je presladka hrana, zlasti previsoke koncentracije prečiščenih enostavnih sladkorjev fruktoze in glukoze, zelo škodljiva in povečuje tveganje za nastane krvožilnih obolenj, se ponovno zavedamo šele v zadnjih letih. Pred tem pa so dolga desetletja za glavnega krivca veljale maščobe. Sedaj prihaja na plan, kako so k temu pripomogli interesi proizvajalcev sladkorja.

Ugledni harvardski raziskovalci Fredrick Stare (vodja oddelka za nutricionistiko), Mark Hegsted in Robert McGandy so leta 1965 delali na projektu 226, ki ga je financiral SRF. Napisati so morali primerjalno študijo (literaturni pregled vseh objavljenih študij), ki bi pokazala, da so nasičene maščobne kisline edini (ali pa vsaj ključni) dejavnik pri tveganju za krvožilne bolezni. Za to so prejeli današnjih 48.900 dolarjev, kar ni sporno. Da v leta 1967 objavljenih člankih v New England Journal of Medicine niso navedli vira financiranja in konflikta interesov, je z današnjimi očmi hudo sporno, a ta praksa se je uveljavila šele desetletja pozneje. Toda - problematično je tudi njihovo početje.

SRF je bil nenehno v stiki z raziskovalci in jih opominjal, kakšen je njihov interes, na kar je vodja oddelka Stare odvračal, da bodo to v največji možni meri upoštevali. Čeprav je bilo že tedaj iz številnih študij znano, da so problematične tako maščobe kot tudi ogljikovi hidrati, lepljenka s Harvarda tega ne dokazuje. Lepljenka jo smemo imenovati zato, ker so v njo selektivno vključili zgolj take študije, da jim je uspelo potrditi želen zaključek. Temu se reče cherry-picking in je zelo napačno. Zelo očitno je, da so si od začetka prizadevali, da bi dokazali želen zaključek. Na tem mestu niti ni pomembno, ali so to počeli zaradi iskrenega prepričanja, da je to res, ali izključno zaradi denarja financerja. Končni rezultat je enak - znanost tako ne deluje.

Sugar Association (naslednik SRF) se je že odzvala in priznala, da bi morali biti bolj transparentni, a opozarja, da nekatere danes samoumevne varovalke (izjave o konfliktu interesov itd.) tedaj še niso obstajale. Ob tem opozarjajo, da je današnje poročanje o tem incidentu senzacionalistično in nepotrebno, saj da gre za zelo stare stvari, zato imajo pomisleke o namenih današnjih avtorjev. Pri JAMA Internal Medicine se s tem ne strinjajo in opozarjajo, da je bilo tedanje početje nedopustno, a se še vedno ponavlja. Coca-Cola še vedno financira raziskave, ki "dokazujejo", da sladke pijače nimajo vpliva na debelost, proizvajalci bonbonov počno isto.

Da so maščobe po krivem demonizirane, merjenje in zniževanja holesterola pa izjemno neumno početje, raziskovalci opozarjajo že nekaj časa. Seveda v pretiranem obsegu škodijo, ampak na tak način škodi tako ali tako vse. Najnovejša razkritja dodajajo le nov, žal precej temačen košček v mozaik zgodbe, kako so sladkorji ušli izpod nadzora in kako smo vso krivdo prevalili na holesterol.