Afera Prism: podjetja naposled priznavajo posredovanje informacij

Takoj po izbruhu afere Prism so internetni giganti jeli zatrjevati, da oni niso prostovoljno posredovali nobenih informacij Agenciji za nacionalno varnost (NSA). A stvari so se kmalu postavile na svoje mesto. Facebook, Microsoft in Google so sodelovali z NSA, sedaj pa poizkušajo omejiti škodo in javno razgaljajo, v kolikšni meri je to sodelovanje potekalo.

Facebook in Microsoft sta prvi podjetji, ki sta o tem javno spregovorili. Razkrili so število zahtevkov, ki so jih dobili od raznih inštitucij za razkritje podatkov. Facebook je v zadnjih šestih mesecih to storil 18.000-krat, Microsoft pa 31.000-krat. Google številk še ni razkril, bodo pa storili kmalu, in sicer še podrobneje kakor Facebook in Microsoft, so zatrdili.

Vsa podjetja zagotavljajo, da NSA nima možnosti neomejenega in avtomatičnega prisluškovanja z neposrednim pristopom v strežnike brez nalogov. To so namreč trdila prva poročila Snowdna in časnikov, ki so ga povzeli. Podjetja in NSA sedaj zagotavljajo, da gre v vseh primerih za zahtevke v skladu z zakonom FISA (Foreign Intelligence Security Act), ki dopušča pridobivanje teh podatkov z namenom varovanja. Gre za zloglasni 702. člen FISE, ki je bil letos februarja celo na presoji vrhovnega sodišča, ki jo je sprožil Amnesty International, a je obveljal (glasovanje je 5-4).

Doslej ni bilo dovoljeno objavljati kakršnikoli podatkov o zahtevkih FISA, ki so jih podjetja dobila. Sedaj se počasi premika, pojasnjujejo pri Facebooku, saj lahko objavljajo kumulativno statistiko o številu teh zahtevkov. Želeli bi si še bolj proste roke in za to si tudi prizadevajo. Je pa njihovo število veliko. Recimo, Microsoft je v drugi polovici leta 2012 prejel dobrih šest tisoč zahtevkov za razkritje podatkov v kazenskih zadevah in kar petkrat več zahtevov od NSA v zadevan nacionalne varnosti. So pa Guardian in ostali časniki umaknili navedbe, da bi Prism omogočal direktno in vseprisotno prisluškovanje.