Prism in Upstream živita dalje

Ameriški senat je s 65 glasovi za in 34 proti za šest let podaljšal veljavnost 702. člena zakona FISA (Foreign Intelligence Surveillance Act), ki ureja prisluškovalna programa Prism in Upstream, katerih obseg je leta 2013 razgalil Edward Snowden. Predstavniški dom je podaljšanje odobril že minuli teden z 256 glasovi za in 164 proti. V senatu je sprva kazalo, da se bodo glasovanju izognili, a so poizkusi neskončne razprave spodleteli. Zanimivo je, da za zakon niso glasovali po strankarski pripadnosti, saj so bili tako za kot proti predstavniki obeh strank.

Prism (po novem tudi Downstream) je program za prisluškovanje neposredno na viru, torej pri internetnih ponudnikih storitev. Upstream je program prestrezanja podatkov v tranzitu, denimo na podmorskih kablih, na usmerjevalnikih in ostali infrastrukturi. Namen zakonodaje in programa je prisluškovanje internetni komunikaciji tujih državljanov. Toda zaradi tehničnih razlogov se ne morejo izogniti zbiranju podatkov Američanov, ki so v tujini ali ki komunicirajo s tujci, kar je razlog za spornost te zakonodaje. S tem je spodletel tudi načrt nekaterih demokratov in republikancev, da bi v zakonu omejili obseg prisluškovanja in vgradili dodatne varovalke pred nepooblaščenim kukanjem v zbrane podatke, za katero ni potrebna sodna odredba.

Program obstaja že vsaj od leta 2008, a od afere Snowden zanj nismo vedeli. Šele po izbruhu afere je predsednik Obama umaknil oznako tajno s številnih zakonov in navodil, ki so opredeljevali tovrstno zbiranje podatkov. Glavni problem je, da gre za množično in nekritično zbiranje podatkov, uspeh pri preprečevanju terorističnih napadov in lovljenju kriminalcev pa je pičel. NSA in druge agencije poudarjajo, da je program nujno potreben za varnost, a podatkov o konkretnih uspehih ne razkrivajo. Neuradno pa na dan curljajo informacije, da ga izkoriščajo tudi za sodne zmage v ZDA.