Za mesečno plačilo borzni podatki nekaj sekund hitreje

Na naši strani smo že zelo obširno pisali o nestabilnost na eni strani in povampirjenosti borznih sistemov na drugi strani. Večino prometa dandanes ustvarijo algoritmi v tako imenovanem visokofrekvenčnem trgovanju, ko pozicijo držijo tudi manj kot sekundo. Vsako sekundo izvedejo na tisoče poslov in v povprečju pri vsakem nekaj zaslužijo. Navadni smrtniki investicijskim bankam, največjim hedge skladom in ostalim igralcem ne morejo niti blizu, saj nimajo ne potrebne računske moči niti ustrezne kolokacije. Vsaka milisekunda namreč odloča in računalniki, ki niso fizično dovolj blizu borze, nimajo možnosti za uspeh v tej igri. Včasih se algoritmom zmeša oziroma lahko malomarnosti v kodi povzročijo milijonske izgube. Zanimiv primer se je zgodil tudi aprila letos, ko so hekerji vdrli v Twitterjev račun Associated Press in objavili izmišljeno vest o bombnem napadu na Belo hišo. Newyorška borza je za sedem minut izgubila odstotek.

Dejstvo je, da so reakcije na vsako novico izredno hitre. Nemalokrat pa se zgodi, da se tik pred objavo udarne novice izvede cel kup poslov, ki dobijo smisel po objavi vesti. Vse skupaj kaže, kakor da nekdo redno pozna informacije, preden jih izve javnost. In točno to se dogaja, eden izmed krivcev pa je Thomson Reuters.

Konec preteklega tedna so se pred objavo rezultatov o zaupanju potrošnikov v ZDA izvedle številne transakcije, ki so bile sila sumljive. Približno četrtino sekunde pred objavo se je namreč utrgal plaz naročil za nekatere kotirajoče sklade (ETF) in terminske pogodbe (futures). Razkopavanje preiskovalnih novinarjev je pokazalo, da ima maslo na glavi tiskovna agencija Thomson Reuters.

Znano je, da je Thomson Reuters dogovorjen, da plačljivim naročnikom podatke posreduje pet minut pred javno objavo (torej že ob 9.55 po lokalnem času). Thomson Reuters podatke pridobi od Univerze v Michiganu. Toda to ni vse. Obstaja še tako imenovan ultra hiter odziv (ultra-low latency), ki omogoča tistim, ki plačajo še več, da podatke dobijo dve sekundi pred navadnimi naročniki (in še vedno pet minut pred javnostjo). Dve sekundi pa sta v borznem svetu cela večnost. Univerza v Michiganu priznava, da imajo tak dogovor s Thomson Reutersom, in dodaja, da to počno, ker so ljudje pač pripravljeni plačevati. Torej, za dobrih 5000 dolarjev mesečno dobite podatke ob 9:54.58, za manjšo naročnino ob 9:55.00, na spletnih straneh pa so objavljene ob 10:00.00

Za razliko od vladnih poročil teh informacij namreč nihče ne nadzoruje. Njihova zgodnja prodaja je standard, ki je prisoten že dlje časa, razkriva The Wall Street Journal. V bistvu je zakonodaja kar smešno luknjičasta. Trgovanje na podlagi notranjih informacij je namreč prepovedano, nič pa ne prepoveduje trgovanja na podlagi rezultatov raziskav in drugi podatkov, ki jih kupimo od druge pravne osebe. In točno to univerze počno ter - tako pravijo same - s tem financiranjo te raziskave.

Univerza v Michiganu ni edina, ki to počne. Tudi v Nemčiji je Deutsche Börse AG pridobila pravico do ekskluzivnega razkritja podatkov Barometra, kar počno selektivno. Kdor je naročen (od 2600 dolarjev letno navzgor), dobi podatke prvi, ostali pa malo kasneje. Tudi indeks proizvodnje, ki ga pripravlja Institute for Supply Management, je mogoče naročiti in dobiti nekaj sekund pred ostalimi. Dva tisoč dolarjev mesečno za Thomson Reuters (in 1025 dolarjev za hitro povezavo do Thomson Reuters, če je še nimate) vam prinese indeks pet do deset sekund pred ostalimi. In to niso nedolžne stvari, saj se v teh nekaj sekundah pred razkritjem preloži za milijarde evrov ali dolarjev delnic, terminskih pogodb itd. Število poslov v teh ključnih sekundah naraste za faktor sto ali več.

Vsi se s tem ne strinjajo, a dokler to ni ilegalno, bodo ljudje to počeli. Bloomberg se je že javno pritoževal zoper omenjeno prakso (verjetno tudi zato, ker so sami lobirali za ekskluzivno naročnino na indekse pri Univerzi v Michiganu, pa jo je dobil Thomson Reuters), a ni pomagalo. Kupci teh naročnin pa priznavajo, da bi bili brez tega dejansko v slabšem položaju od konkurence, zato nimajo druge možnosti, kakor da tudi sami naročijo. Medtem pa se institucijam, ki indekse izračunavajo, kar smeji.

Na Zahodu nič novega.