Kaj je freemium in zakaj lahko stane več tisoč dolarjev

Freemium je poslovni model, ki se v zadnjem času čedalje pogosteje uporablja pri distribuciji (spletnih) iger in tudi druge programske opreme. Beseda je skovanka iz terminov free in premium in označuje programe, ki so v osnovni verziji brezplačni, za dodatne funkcionalnosti pa je treba doplačati. Na ta način je freemium povezan z včasih nadvse popularnimi programi shareware, ki so običajno časovno omejeni, pogosto pa nimajo odklenjenih vseh možnosti ali končni izdelek opremijo z obvestilom o statusu licence. A freemium je svoj razcvet doživel z mobilnimi igrami in lahko stane precej več kot shareware programov, ki jih kupimo z enkratnim plačilom.

Tipičen primer so mobilne igre na Applovem iTunes ali Android Marketu, ki so brezplačne ali stanejo zgolj kakšen evro. V igri pa je mogoče dokupiti virtualno valuto in dobrine, ki stanejo prave dolarje oziroma evre. In to kar precej, kažejo številni primeri. V Veliki Britaniji je ta konec tedna dvignil veliko prahu primer, ko je petletnik pri igranju Zombies vs Ninja na iPadu uspel zapraviti 1700 funtov. Sicer so krivi starši, ker niso varovali svojega gesla za iTunes, Apple pa je znesek pozneje vrnil, a to ni poanta. Razen tega seveda, da je geslo za spletno trgovino enako pomembno kot številka kreditne kartice in ga je zato treba enako varovati.

Applove naprave so sprva omogočala zaporedne nakupe po vnosu gesla, tako da naslednjih 15 minut ni bilo treba vtipkati gesla. Starše je to pošteno udarilo po žepu (niso redki zneski več kot tisoč dolarjev), ko so otroci tako nakupili vse mogoče virtualne dobrine v igrah, zato si je Apple nakopal skupinsko tožbo. To funkcionalnost so kmalu umaknili, tako da je sedaj treba geslo vnesti vsakokrat, oškodovanim pa so ponudili precej širokogrudno poravnavo.

Zanimivo je pogledati, zakaj se je freemium tako dobro prijel. Zamisel so najprej preizkušali na Kitajskem in v Južni Koreji, ker je tam stopnja piratstva zelo visoka. Tam prodati igro po klasičnem poslovnem modelu za 50 dolarjev v zadostnem številu izvodov je praktično nemogoče, zato se je bilo treba spomniti nekaj drugega. Brezplačno deljenje iger, v katerih si je pri napredovanju treba pomagati z nakupi dobrin, se je izkazalo kot odlična taktika. Dandanes Kitajci letno za to porabijo več milijard dolarjev. Model se je hitro razširil po svetu in v ZDA je danes povprečen znesek, ki ga igralci freemium iger zapravijo, 14 dolarjev.

Mnenja o freemium igrah so nadvse razdeljena. Nekateri so mnenja, da je povsem normalno, da ljudem ponudimo igre, v katerih lahko zapravijo, kolikor pač sami želijo. Drugi opozarjajo, da to ni najbolj etično, saj so mogoče zlorabe in predvsem da gre za psihološko manipulacijo v nepotrebne nakupe, ki je podobna tisti v igralnicah. Trenutno smo pač še v zelo neregulirani dobi interneta, kjer so takšne mahinacije mogoče. Kaj se bo zgodilo z modelom freemium, pa je nemogoče napovedati, a trenutno kaže, da se še nekaj časa ne bo poslovil.