Kje so enotni polnilci mobilnih telefonov?

Na Mobile World Congressu 2009 so izdelovalci mobilnih telefonov složno najavili, da so se dogovorili o izdelavi enega univerzalnega polnilca, ki naj bi do leta 2012 postal prevladujoč polnilec za mobilne telefone. Pol leta pozneje so podpisali še memorandum, ki je predvidel micro-USB kot priključek za pametne mobilne telefone. Priključila se je še birokracija EU, ki je konec leta 2010 oblikovala standard, na katerega se bodo lahko Apple, Emblaze Mobile, Huawei Technologies, LGE, Motorola Mobility, NEC, Nokia, Qualcomm, RIM, Samsung, Sony Ericsson, TCT Mobile (ALCATEL), Texas Instruments in Atmel, ki so podpisali medsebojni sporazum in dogovor z EU, naslonili pri pripravi polnilcev. Veljati je začel leta 2011. Danes je leto 2013, enotnih polnilcev pa sicer nekaj je, a vseeno bolj malo. Kako to?

To vprašanje si zastavlja tudi Evropska komisija. Težava je, da je bil dogovor sicer zavezujoč, a je šlo le za prostovoljen sporazum z omejenim obsegom in trajanjem. Zajemal je le pametne telefone, ki omogočajo prenos podatkov prek USB-priključka, in še ta dogovor se je konec leta 2012 iztekel, je pojasnil evropski komisar za industrijo in podjetništvo Antonio Tajani. Do sedaj ga konzorcij izdelovalcev še ni podaljšal in če se to ne bo zgodilo do konca tega meseca, jih bo Evropska komisija v to prisilila s pravnimi sankcijami.

Tajani nadalje dodaja, da sta podobna poenotenost in združljivost koristni za potrošnike, zato si ju želijo tudi na drugih področjih. Kričeč primer so polnilci za prenosne računalnike, kjer se je predlani začelo malo premikati, pa so napori potem splahneli. EU si prizadeva, da bi tudi na tem področju proizvajalce prisilila v enotne standarde. Hkrati upa, da bodo podobne ukrepe sprejele tudi druge države.