Episciences: objavljanje znanstvenih člankov brez založnikov

Na naši strani smo že večkrat pisali o tegobah v akademiji, ki zadevajo objavo znanstvenih člankov in predvsem žafransko drage revije (glej spodnje povezave). Največ točk pač prinesejo objave v uglednih revijah z visokim faktorjem vpliva (IF). Naročnina na te revije še zdaleč ni poceni, zato se že nekaj let na glas razmišlja, kako bi založnike odstavili od kosa pogače. Doživeli smo tudi že bojkote najbolj pohlepnih založnikov.

Problem je v osnovi zelo enostaven. Članke brezplačno napišejo raziskovalci (v bistvu ne brezplačno, ampak jih financirajo matične institucije, bilateralni projekti, razpisi, domači raziskovalni projekti in programi, industrija itd.), ki jih v zadnjem času tudi vedno pogosteje tudi sami stavijo v LaTeXu. Založnik jih po prejemu pošlje v pregled drugim znanstvenikom z istega področja (peer review), ki jih recenzirajo brezplačno. Ko pa so potem članki objavljeni v revijah, niso zastonj. Infrastruktura za poganjanje strani in izdajanje revije stane, a še zdaleč ne toliko, kot Elsevier in podobni založniki računajo. In tako so rezultati javno financiranih raziskav zakopani v plačljivih člankih, od katerih imajo korist le privatni založniki.

Vprašanje je, ali zmoremo brez njih? Matematiki, fiziki, astronomi, računalničarji in podobni že dlje časa vse svoje članke na splet priobčijo tudi na strani arXiv. To ni elektronska revija, temveč je internetni repozitorij nestavljenih člankov, ki je brezplačno dostopen vsem, upravlja pa ga Univerza Cornell. Od tod do lastne revije je le še majhen korak.

Ta korak skušajo narediti matematiki v Episciences Projectu. Predstavlja ga Tim Gowers, dobitnik Fieldsove medalje (matematični ekvivalent Nobelove nagrade) s Cambridgea. Projekt bo podprla francoska vlada, pojasnjuje njegov vodja Jean-Pierre Demailly z Univerze v Grenoblu. Kot pravi, bodo postavili revijo, ki bo na voljo le v elektronski obliki in bo v resnici vsebovale le povezave do člankov, ki so objavljeni na arXivu. Na ta način se bodo izognili stroškom stavljenja besedila, medtem ko pripravo in recenzijo raziskovalci tako ali tako delajo brezplačno. Edini stroški bodo tako odpadli na računalniški strežnik in spletno stran. To bo poceni, saj recimo celoten arXiv letno stane 826.000 dolarjev. In te številke so smešno majhne, če jih primerjamo z naročninami - samo Harvard letno odšteje za svoje naročnine na vse mogoče revije več kot tri milijone dolarjev. V projektu Episciences bo združenih več revij. Vsaka bo pokrivala svoje področje, imela svojega odgovornega urednika in uredniški odbor.