Svetovni telekomunikacijski vrh WCIT'12 zaključen brez dogovora

Lepo na toplem (tj. stran od tečnih protestnikov ter nevladnih organizacij) se drevi v Dubaju zaključuje mednarodni telekomunikacijski vrh WCIT-12 v organizaciji ITU / OZN. Tema dneva je ureditev telekomunikacijskih omrežij v prihodnje, pri čemer je bilo že minuli mesec jasno, kam pes taco moli: skupina držav, osredinjena okoli Rusije, Kitajske ter organizatorke Savdske Arabije si močno želi nacionalizacije upravljanja z Internetom, tako da bi lahko samostojno bdele na svojih izhodnih linijah, domenah in notranjem prometu, ali navsezadnje uvedle tarifiranje po porabi v stilu mobilnih operaterjev. Zato je tudi tehnični standard za nadzor vsebine internetnega prometa (DPI) - ki bo zdaj vgrajen v vse prihajajoča heavy-duty omrežna stikala - prejšnjo sredo tako lepo šel skozi, brez kake posebne razprave.

Dogajanje za zaprtimi vrati - k razpravi so namreč vabljene zgolj države kot polnovredni subjekti mednarodnega prava - je tako izjemno pestro. Američani, ki trenutno preko ICANNA obvladujejo svetovni sistem domen in ip številk, niso najbolj navdušeni nad deljenjem moči. Njihov zvezni parlament je že na samem začetku kongresa z enoglasno resolucijo svojim pogajalcem prepovedal glasovanje v smeri nacionalizacije upravljanja interneta. Zato se je se je debata o novih pravilih (ti. International Telecommunications Regulation ali ITR-jih, ki jih niso posodabljali že vse od l. 1988) sprva preusmerila k vprašanju, za koga vse naj bi veljala: ali zgolj za največje (državne) telekome, ali tudi za manjše ponudnike telekomunikacij, vključno z posamezniki, ki pač ponujajo domači wi-fi. Okoli tega (pravzaprav manjšega vprašanja) je bilo posebej veliko vroče krvi, tako da se cel prejšnji teden niso zmenili ničesar vsebinskega; en kup držav, vključno z ZDA, pa je celo zagrozil z bojkotom glasovanja oz. protestnim odhodom s pogajanj (to so diplomati kasneje, diplomatsko pač, zanikali). Slišati je bilo besedišče tipa "hands off the Internet", tj. da urejanje interneta ni na mizi, kar pa je pravzaprav to, za kar je bil vrh sploh sklican.

Začenši s tem ponedeljkom, morda torkom, se je potem v mislih gostiteljev iz Savdske Arabije začela srediniti zla slutnja, da počasi že zmanjkuje časa za resni dogovor. Vrh se namreč zaključi prav danes, in če ker bo treba iti domov brez resne resolucije o novih ITR-jih, ne bo lepo. Sredina plenarna razprava se je tako zavlekla pozno v noč, brez da bi se uspeli dogovoriti o katerem o treh ključnih elementov:

• vključitvi omembe spoštovanja človekovih pravic v preambulo novih ITR: vse vzhodno in južno od EU, posebej pa Kitajska, Iran in Malezija, je bilo zelo proti;
• točke 3.7: prepovedi enostranskih ali drugače diskriminatornih potez, ki bi lahko vplivala na dostop drugih držav do interneta je bila nasprotno v interesu Daljnega vzhoda, a je niso hotele podpreti ZDA, rekoč, "da je to že zaobjeto s sorodnimi prepisi OZN", oz. bolj iskreno, niso hoteli nase vzeti tovrstne zaveze;
• točke 3.8: da se nadzor nad domenami in ip naslovi prenese na vsako državo članico (bistvo vsega skupaj), pa seveda spet ni bila v interesu Unije, ZDA, Japonske (ter, zanimivo, Kenije), medtem ko sta bila cel Daljni vzhod in ostanek Afrike zelo za.

Tekom večera je potem ruska stran umaknila svoj ti. (že novembra leakani) RUC predlog - Russia, United Arab Emirates, China - predlog v smeri točke 3.8, upajoč, da bo zato dobila nekaj pri ostalih točkah dogovora. Žal brez uspeha.

Okoli 1h zjutraj se je takrat že malo obupani predstojnik plenarnega zasedanja, Mohamed Al Ghanim (UAE, seveda) odločil malce "ukriviti ustaljena pravila diplomatskih konferenc" s sklicem neformalnega glasovanja ("feel the temperature of the room") o tem, ali naj bo urejanje interneta vendarle omenjen v preambuli ITR-jev (ti. "afriški kompromis"). Šlo je skozi, vendar na vsesplošno zmedo in nenavdušenje številnih nacionalnih diplomatov, ki niso bili povsem prepričani, kaj točno se je bilo zgodilo. Nekateri so bili celo mnenja, da je šlo za polnovredno glasovanje (ob 1h ponoči), brez da bi jim kdo za to povedal.

Takoj zjutraj je potem Iran predlagal glasovanje o omenjenem afriškem predlogu, ter ga spravil skozi z 77 glasovi proti 33. To je sicer lepa večina, vendar je treba povedati dvoje: 1) kup ključnih držav - pa menda tudi Slovenija - ni glasovalo, in 2) kongres se je začel z obljubo, da se bodo novi ITR-ji sklepali soglasno, torej z blizu 130 glasovi za, ne pa z navadno večino in nemalo vzdržanimi.

Predstavniki številnih evropskih držav, Kanade ter seveda ZDA so nato napovedale, da se morajo pred kakršnim koli podpisom formalnega predloga posvetovati z domačimi državami. Tega seveda ni mogoče storiti takoj, pa tudi ko se vse opravi, je potrebno še enkrat uskladiti stališča.

Telekomunikacijski vrh se torej zaključuje brez resnega soglasja o "prihodnosti interneta". Komentatorji pišejo, da v zraku mogoče čutiti znatno razočaranje, ter generalni sekretar ITU, Dr. Hamadoun Toure, je že začel z damage controlom, rekoč, da so se "neke stvari pa tudi dogovorili", npr. za bolj transparenten način zaračunavanja roaming tarif med državami. Seveda, meddržavni vrh ni bil tam zato, da bi se pogovarjali o pravicah potrošnikov, oz., kot je stvari povzel Anthony Rutkowski - vodja pogajanj za prejšnjo revizijo ITR-jev - je bilo vse skupaj ena velika polomija. Doseg ITU-ja kot mednarodne vladne organizacije naj bi bil v razdeljevanju frekvenčnega sprektra, glede ostalega naj bila zgolj "brezsmiselna institucija, ki ne počne nič drugega kot metanje tujega denarja v kavarne in drugo lokalno ekonomijo Ženeve".

Ampak seveda - nadzor interneta v ZDA presega vse meje, Britanci se jim trudijo slediti, Francozi pa dobavljajo Daljnemu vzhodu in Afriki vso potrebno opremo za nadzor lastnih ljudi. Če že kaj, potem so Vzhodnjaki vsaj iskreni glede namenov spoštovanja človekovih pravic. A žal so hkrati hoteli preveč zase, česar pa jim Zahod seveda ni bil pripravljen dati. Vse po starem torej, oz. "zakaj bi spreminjali nekaj, kar ni pokvarjeno", kot je nedavno povedal g. minister Žiga Turk.