Evropska centralna banka budno spremlja bitcoin

Ko smo prvikrat pisali o anonimni, decentralizirani, virtualni valuti bitcoin, še ni bilo povsem jasno, ali gre za muho enodnevnico ali pa se bo valuta prijela. Sčasoma se je pokazalo, da je zamisel Japonca Satoshi Nakamoto (za kar se je izkazalo, da gre za psevdonim, saj njegova identiteta ni znano) genialna. Valuta bitcoin je pseudo anonimna, tako da lastnika računa oziroma obeh strani transakcij ni mogoče zlahka identificirati, hkrati pa povsem decentralizirana, kar onemogoča manipulacije. Vse transakcije se poravnavajo takoj in so neizpodbojne, emisija valute pa se vrši z rudarjenjem (izračunavanjem zgoščevalne funkcije, hash). Denarni agregat valute je navzgor omejen na približno 21 milijonov bitcoin in se mu z rudarjenjem približujemo z geometričnim zaporedjem.

Valuta je dobro konvertibilna, saj na internetu najdemo vrsto borz, kjer je mogoče klasične valute menjati v bitcoine in nazaj. To je tudi edina točka, ker je mogoče identificirati imetnike bitcoinov, saj so vse interne transakcije anonimne (v teoriji jih je mogoče identificirati, a je v praksi to skrajno težko). Zaradi tega je FBI že izrazil zaskrbljenost, da bi se bitcoin začel uporabljati za pranje denarje in financiranje ilegalnih dejavnosti ter nakupe dobrin, katerih promet ali lastništvo sta prepovedana z zakonom.

O resničnosti bitcoinov pričajo tudi Ponzijeve sheme, inflacija in deflacija, poki balonov, tatvine in prevare, ki so se tako kot v realni ekonomiji in klasičnih valutah pojavili tudi v virtualnem svetu bitcoina. Sedaj je odreagirala tudi Evropska centralna banka.

Konec oktobra so objavili 55 strani dolgo poročilo, v katerem so prvikrat sistematično obravnavali virtualne valute. Skoraj polovica poročila je namenjena konkretno primeru bitcoin, ki je bil bržkone tudi povod za nastanek poročila; druga polovica analizira valuto v Second Lifu. Poročilo je doslej najlepši pregled situacije virtualnih valut in njihovega razmerja do klasičnih valut, zato se ga splača vsaj preleteti.

Virtualne valute so razdelili v tri razrede. V prvem razredu so zaprte valute, ki se pojavljajo v virtualni skupnosti in jih ne moremo kupiti z realno valuto ali z njimi kupovati realnih dobrin (tak primer je zlato v World of Warcraftu). Drugi razred tvorijo valute, kjer je tok denarja enosmeren - kupimo jih lahko z realno valuto, a z njimi ne moremo kupovati realnih izdelkov ali jih menjati nazaj v realno valuto. Tretji razred sestavlja valute, ki jih lahko poljubno menjajo v realno valuto in nazaj ter uporabljamo za nakup virtualnih in realnih dobrin.

Evropska centralna banka za zdaj ugotavlja, da bitcoin ne more škodljivo vplivati na gospodarstvo in finančni sistem (inflacijo, stabilnost cen, obtočno hitrost denarja ...), saj je v obtoku premalo valute, da bi povzročila pomembne valove. Zapisali pa so, da je bitcoin inherentno nestabilna valuta, ker nima regulatorja in posojilodajalca v sili (to funkcijo za klasične valute opravljajo centralne banke). Ker nadzora ni, se uporabniki izpostavljajo s tem povezanim nevarnostim, zaključujejo. Če pa se bodo priljubljenost, uporaba in predvsem agregat virtualnih valut povečevali, lahko začnejo predstavljati pomembno sekundarno ekonomijo, zato ECB predlaga redno spremljanje situacije in redna poročila o stanju.

Zanimivo je, da ECB ni uspela razvozlati, kakšno je pravno stanje bitcoina v EU. Po nekaterih tolmačenjih pade pod elektronski denar (direktiva 2009/110/EC), a vseh kriterijev za tako uvrstitev ne izpolnjuje. EU trenutno nima zadovoljive zakonodaje, ki bi uredila statusa bitcoina in sorodnih valut.

Ena stvar pa je gotova. Bitcoin je postal dovolj velik igralec, da so se zganile velike inštitucije, kot sta FBI in Evropska centralna banka. In to je dobro.