Računalniška anonimna valuta bitcoin ima enake tegobe kot realne valute

Marca smo prvikrat pisali o alternativni valuti bitcoin, ki si jo je leta 2009 zamislil Japonec Satoshi Nakamoto. Valute ne uravnava nobena centralna banka, ampak je njeno upravljanje popolnoma decentralizirano v omrežje P2P. Uporabnik z namestitvijo odjemalca dobi številko svojega računa, na in s katerega lahko potem nakazuje zneske. Emisija valute se vrši z izračunavanjem matematične zgoščevalne funkcije (hash), količina pa je navzgor omejena na 21 milijonov enot.

Valuta je privlačna predvsem zato, ker je neodvisna (osnova je kriptografija, zato so transakcije neizpodbojne), ker je popolnoma anonimna (vse transakcije so javno vidne, a so vsi računi anonimni) in ker je njen denarni agregat strogo omejen (denarja ne morete po mili volji tiskati). Od marca se je z bitcoinom zgodilo že marsikaj. Valuta je v primerjavi z dolarjem (pa tudi evrom) ves čas počasi apreciirala, nato pa je junija povsem podivjala in pridobila več kot 200 odstotkov vrednosti. Pred nekaj dnevi je valuta prvikrat močneje zanihala navzdol, saj je v enem samem dnevu izgubila tretjino vrednosti. Trenutno je en bitcoin vreden slabih 20 dolarjev.

Glavno vprašanje je, ali se lahko bitcoin uveljavi. Če se bo namreč valuta preveč razširila, bodo oblasti hitro zastrigle z ušesi, saj si ne želijo imeti konkurenčne valute, ki je anonimna in je ne nadzorujejo, saj kar kliče po uporabi na črnem trgu. Pasti anonimnosti, P2P-jevskosti in ireverzibilnosti pa je občutil eden izmed lastnikov večjega števila bitcoina, saj so mu jih neznani napadalci odtujili 25.000, kar znaša okrog 480.000 dolarjev. Pridobili so dostop do njegovega računalnika, transakcija pa ravno zaradi tolikokrat omenjanih prednosti bitcoina ni izsledljiva ali izpodbojna. Prvo sicer drži le, dokler denar napadalca ostane v sistemu, saj se pri pretvorbi v dolarje ponudi prva realna sled. Enaka količina denarja se je sicer kmalu pojavila na računu, ki ga povezujejo s hekersko skupino lulzsec.

Zanimiv pa je bitcoin tudi kot povsem ekonomski eksperiment, saj bo valuta lepo demonstrirala, na čem temeljijo vse današnje valute - na zaupanju. Kupila bo namreč točno toliko, kolikor bodo imeli ljudje zaupanja vanjo, pa če se vlade postavijo na glavo. In če to oviro preskoči, bomo videli, ali je inflacija res nujno potrebna za poganjanje gospodarstva. Bitcoin je namreč po dizajnu deflatorna valuta, saj se emisija upočasnjuje, kar bo v končni fazi privedlo do umiranja in padanja cen (ter krepitvi valute v primerjavi z dolarjem). Ekonomska teorija uči, da to zavre gospodarstvo, saj vsi sedijo na svojih kupih denarja in čakajo na nadaljnji padec cen, namesto da bi denar krožil po gospodarstvu. Zato je bitcoin odličen eksperiment, ki pa ima ves potencial, da zraste tudi v kaj več.