Izšel LibreOffice 3.6

The Document Foundation je včeraj izdal že četrto večjo posodobitev odprte pisarniške zbirke LibreOffice od lanskega odcepa od oraclovega OpenOffica. V različici 3.6 je kup manjših novosti za Writer, Impress in Calc, nekaj olepšav uporabniškega vmesnika, izvozno/uvoznih filtrov in podobnih popravkov. A še bolj zanimivo je dogajanje pod pokrovom, pri čiščenju stare in nemodularne kode še iz časov OOo-jevega predhodnika StarOffice.

Razvijalci so vse od lani uspeli pobrisati okvirno 5000 metod, ki se niso nikjer več uporabljale (dead code), tako da jih zdaj ostaja le še nekaj sto, ki pa bodo zahtevale večje posege v reorganizacijo kode. Podobna zagonetka je bila z znatno količino nemško jezičnih komentarjev v kodi, ki jih desetčlanska skupina prostovoljcev sicer aktivno prevaja, a je uspela priti šele do polovice. Boljše napreduje pokritost kode s testi, ki še kar redno raste in zdaj vključuje že skoraj sto skupin unit testov. Uspešno poteka tudi prehod iz manj poznanega sistema za gradnjo programov (build system) dmake na standardni GNU make, kar je nekje pri dveh tretjinah, vendar že prinaša občutne pohitritve pri izgradnji Pisarne, skozi izkoriščanje večprocesorskega paralelizma.

Koda LibreOffice s tem postaja veliko bolj moderna in skladna z uveljavljenimi standardi, kar olajšuje spremembe in zmanjšuje strah in osip novih razvijalcev.

Priljubljenost ji sicer vidno raste. Florian Effenberger, vodja The Document Foundation, je včeraj sporočil, da so morali zaradi navala obiskovalcev namestiti še dodatne zrcalne strežnike. Hkrati jo z veseljem sprejemajo še številna mesta in lokalne skupnosti širom sveta (glej prvo povezavo), kar je sploh izvrstno.