Kodi OpenOffice in LibreOffice že opazno različni

O posledicah Oraclovega nakupa Sun-a za Solaris, Javo, OpenOffice in druge slične izdelke smo prelili že precej e-črnila. Za končne uporabnike bo bržkone najpomembnejša prav prosta pisarna, ki je od septembra lani na voljo v dveh različicah - uradnemu OpenOffice, s katerim upravljajo pri fundaciji Apache, ter ponudbi skupnosti, LibreOffice. Pri tako obsežnem kosu kode je praktično neizogibno, da bo razvoj obeh sčasoma stekel tako zelo vsak v svojo smer, da bo izmenjava idej in popravkov postala problematično, zamudno in s stališča razvojne politike občutljivo opravilo. In kot poroča Michael Meeks, pri Novellu zaposleni razvijalec LibreOffice, smo verjetno že tam.

Različnih je že več milijonov vrstic kode. Med bolj enostavnimi (za merganje) najdemo 526,000 pobrisanih vrstic v primerjavi z OOo, ki so pokrivali okoli 100 uvoznih in izvoznih filtrov za starejše, danes že nepodprte zapise datotek (binfilters) oz. za lastno podatkovno bazo AdaBas iz časov, ko se je produkt imenoval še StarOffice. Po drugi strani so dodali kar 290,000 novih vrstic kode, npr. filter za RTF in Lotusov Word Pro, izboljšano podporo za skriptni jezik VBA, ter GTK3 kodo (vizualije!). Ostale vrstice zadevajo spremembe v skupnih modulih, skozi obdobje skoraj enega leta in več izdaj. Posledično je že zdaj nemogoče pričakovati, da se bodo vse izboljšave v uradnih različici avtomatsko in z malo zamika znašle tudi v skupnostni različici. Prav nasprotno, skupnost izbere le najbolj želene med njimi (cherry-picking) in ignorira ostale.

Potrošnik od te "konkurence" potegne le malo, morda še največ zmede. Poslovni uporabniki se bolj približujejo OO, saj je zanjo na voljo tudi plačljiva podpora (ključno zlasti za državne organe!), LibreOffice pa bolj vleče zasebne uporabnike, ker ponuja novejšo robo.