Rover Curiosity pristaja na Marsu

Danes ob predvidoma 7.31 uri po slovenskem času na Marsu pristaja vozilo MSL Curiosity, ki ga je NASA izstrelila 26. novembra lani. Na Marsu sta že roverja Spirit in Opportunity, ki sta bila projektirana za nekaj mesecev delovanja, a je Spirit deloval sedem let in utihnil šele leta 2010, Opportunity pa še vedno deluje. Curiosity bo naslednji rover, ki bo pristal na Rdečem planetu, a se bo od predhodnikov nekoliko razlikoval. Na prvi pogled zlasti po velikosti, saj bo dvakrat daljši, petkrat težji in vsebuje desetkrat več znanstvene opreme.

Po osmih mesecih na poti bo Curiosity pristal s precejšnjo natančnostjo (elipsa 20 x 7 kilometra, medtem ko prejšnja roverja 150 x 20 km). NASA cilja na krater Gale, kamor naj bi se rover spustil. Pristanek na Marsu ni enostaven, saj je atmosfera tam preredka (tisočinka Zemeljine) za uporabo zgolj padal ali zračnega zaviranja, hkrati pa predebela, da bi lahko brez povzročanja nestabilnosti pojemek ustvarili z raketnim pogonom (raketni protipotisniki). Zato bo pristanek sestavljen iz več stopenj, začel pa se bo s ciljanim priletom s hitrostjo 5-6 km/s v Marsovo atmosfero in bo trajal sedem minut, ki jih NASA imenuje "sedem minut strahu". Sama atmosfera bo plovilo upočasnila do 500 m/s in ga segrela na 1500 °C. Potem se bo na višini 12 km odprlo padalo. Ko bi hitrost padla na 160 m/s, bo odpadel toplotni ščit, protipotisniki pa bodo hitrost zmanjšali na 30 m/s. Zadnji del pristanka bo opravil tako imenovani "nebesni žerjav", ki bo plovilo počasi ustavil in nežno spustil na površje. Pomembno je, da se takoj po pristanku niti žerjava s plovilom pretrgajo, sicer ga lahko žerjav potegne nazaj kvišku.

NASA pravi, da je pristanek to pot najbolj delikatna faza misije, ki lahko pogubi več kot 2,5 milijarde dolarjev vredno znanstveno opremo. Vzemimo, da bo pristanek uspel in da se bo Curious znašel v kraterju. Eno tono težko vozilo bo poganjal jedrski reaktor, tako da naj bi naslednje dve leti prevozil do 200 metrov dnevno. Opremljen bo z vrsto instrumentov, ki bodo iskali življenje in analizirali podnebje in geologijo Marsa. Hkrati bodo merili sevanje in druge parametre, katerih poznavanje je pomembno za morebitno človeško kolonizacijo Marsa. NASA je optimistično prepričana, da bo misija uspela, čeprav je od dosedanjih odprav na Mars uspela le dobra tretjina.

Dodatek: Pristanek je uspel po načrtih, kar je že četrti uspešni pristanek roverja na Marsu od štirih.