ITC vnovič: Motorolini telefoni kršijo Microsoftove patente

Ameriška Komisija za mednarodno trgovino (ITC) je po nekaj odlogih izdala končno odločbo v primeru Microsoft proti Motorola, kjer je prvi slednji očital kršenje devetih patentov v njenih telefonih. ITC je potrdil decembrsko preliminarno razsodbo, po kateri je Motorola kriva kršitve enega patenta. Zaradi tega ji grozi prepoved uvoza in prodaje androidnih telefonov v ZDA, če ne bo ukrepala.

Proces se je začel z devetimi patenti, a je na koncu ostal le eden. Gre za patent št. 6.370.566, ki opisuje sklicevanje sestankov z mobilnih naprav. ITC je ugotovil, da vsi Motorolini androidni telefoni kršijo ta patent in izrekel sankcijo prepovedi njihovega uvoza in prodaje. Ta bo začela veljati čez 60 dni, ko bo odločitev pravnomočna. V tem času lahko predsednik ITC na odločitev vloži veto, a se to zgodi le v izjemnih primerih. Mnogo pogosteje se podjetji v tem času sporazumeta in skleneta dogovor o licenciranju ali pa kršitelj sporne funkcije odstrani. Motorola je še zadnji veliki proizvajalec androidnih telefonov, ki z Microsoftom ni sklenil dogovora o licenciranju, zato se je je redmondski velikan tudi lotil.

V vmesnem času mora Motorola za vsak prodani aparat ponuditi 0,33 dolarjev bančne garancije. V podjetju so sicer povedali, da so z odločitvijo relativno zadovoljni, saj so uspeli iz procesa vreči vse patente razen tega enega. Napovedali so pritožbo, kar se v tako velikih odločitvah ITC običajno vedno zgodi, kupcem pa zagotavljajo, da rezultatov postopka ne bodo občutili. Motorola bo sicer vsak hip postala Googlova, saj jo je ta praktično že prevzel. Kupčijo so blagoslovile že vse države oziroma njihovi regulatorji konkurence razen Kitajske, ki kani to storiti kmalu.

Vojna med Motorolo in Microsoftom pa še zdaleč ne sestoji le iz ene bitke. Motorola je uspela v Nemčiji Microsoft tako prestrašiti, da so napovedali selitev distribucijskega centra, kasneje pa je izsilila celo prepoved prodaje Windows 7 in Xbox v Nemčiji (odločite zaenkrat zaradi podobnih zapletov čez lužo še ni v veljavi). Microsoft se je tedaj obrnil tudi na Evropsko komisijo.