Morda še drugi primer ponovne okužbe s SARS-CoV-2

Teden dni po prvem potrjenem primeru ponovne okužbe s SARS-CoV-2, ki je bila tedaj asimptomatična, raziskovalci poročajo o še enem primeru. Osnutek znanstvenega članka raziskovalcev z Univerze v Nevadi še ni objavljen v reviji The Lancet in še ni bil recenziran (peer review), zato bo treba na dokončno potrditev navedb v njem še nekoliko počakati. Trenutno pa kaže, da se je 25-letnik iz Rena v Nevadi drugih okužil 48 dni po prvem izbruhu bolezni, le da je bilo drugič njegovo stanje resnejše in je moral celo na intenzivno nego.

Da bo pri 25 milijonih okuženih nekaj ljudi virus dobilo večkrat, ni presenetljivo. Imunski odziv je pri vsakem posamezniku drugačen in četudi je proti virusu možno razviti čredno imunost (česar še ne vemo), bo nekaj ljudi ustvarilo prešibak imunski sistem, da bi bili sami zaščiteni. To je v resnici razlog, da se tudi pri cepivih zahteva široko precepljenost. Le takrat namreč virus ne more krožiti po populaciji, s čimer so zaščiteni tudi tisti, ki ne smejo biti cepljeni ali pri katerih cepivo ne sproži zadostnega imunskega odziva. Pri prebolevanju bolezni se lahko zgodi povsem enako. Dokler virus intenzivno kroži, lahko posamezniki bolezen dobijo večkrat.

Glavno vprašanje, na katerega pa znanost še nima odgovora, je, kako pogosti so ti primeri ponovljenih okužb. Če gre za izjemno redek dogodek, to ne predstavlja omembe vrednih težav. Če je to nekaj normalnega, bo boj z novim koronavirusom do razvoja učinkovitega cepiva ali terapije bistveno težji. Vsa poročila o ponovni okužbi je zato treba jemati kot eno izmed točk v mozaiku informacij, ne pa kot dokončni odgovor - ker to pač ni.

V konkretnem primeru so ponovno okužbo dokazovali z genskim sekvenciranjem virusa. Virus na brisih iz prve in druge okužbe se je malenkostno razlikoval v genskem zapisu, kar je soliden dokaz, da je okužba nova. Razlike pa niso velike (prvi je imel štiri delecije v primerjavi z drugim, drugi pa sedem v primerjavi s prvim) in ker virus normalno mutira tudi znotraj človeka, je to težko proglasiti za dokončen dokaz za novo okužbo. A izračunali so, da bi v primeru, da bi šlo za isti virus iz enkratne okužbe, moral virus v tem posamezniku mutirati 3,6-krat hitreje, kot je zabeleženo. Nekaj mutacij je bilo takšnih, ki so še posebej neverjetne na istem virusu v istem človeku. Okužba se je torej zelo verjetno res zgodila dvakrat.

V tem primeru raziskovalci niso preverjali prisotnosti protiteles, zato ostaja ključno vprašanje neodgovorjeno - kakšen je bil imunski odziv pri prvi okužbi? Ključna vprašanja torej ostajajo.