Viralna kampanja

Izraelska zveza za pomoč bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo je za celoten minuli teden pripravila domiselno kampanjo za širjenje ozaveščenosti o tej resni in še neozdravljivi bolezni. Povezali so se z lokalnim kino kompleksom in nič hudega slutečim obiskovalcem namesto enega filma pokazali drugega, s povsem drugačno zgodbo. Obiskovalce je to močno zmedlo in vznemirilo - ni jim bilo jasno, kaj se dogaja; nekateri so vstali v jezi, drugi so se spogledovali, nekdo v zadnji vrsti je začel mahati projekcionistu, češ kaj pa dela.

Minuto kasneje se je slika zamenjala z oglasom Zveze in gledalcem povedala, za kaj gre; ter da se z občutki, ki so jih pravkar doživeli - nervoznost, zmedo, dezorientiranost, jezo glede tega - vsakodnevno sooča že 100.000 Izraelcev in seveda njihovih svojcev. Publika je družno zaploskala, nakar jim je bil prikazan želeni film, a zgodilo se je še nekaj. Številni gledalce je dogodek toliko ganil, da so po predstavi izvlekli telefone in o njem pojamrali na socialnih omrežjih ter tako sprožili viralno širjenje. Novico so hitro pobrale nacionalne TV, radijske in spletne postaje in ji tekom tedna namenile toliko pozornosti, kot bi je bila deležna približno pol milijona šekelov (100.000€) vredna medijska kampanja. Uspeh.

Alzheimerjeva bolezen prizadene predvsem starejše od 65 let (5-10% njih), v redkih primerih tudi mlajše. Začne se z motnjami spomina za nedavne dogodke, pozabljivostjo, težavami z zbranostjo. Napreduje počasi, lahko s premori, a je v 3 do 20 letih (povprečno 8-9) brez izjeme smrtna. V kasnejših fazah gre sposobnost abstraktnega mišljenja in drugih višjih možganskih aktivnosti, osebnostne poteze se spremenijo, pojavijo se halucinacije, deliriji, lahko tudi epileptični napadi. Bolnik sčasoma izgublja sposobnost skrbeti sam zase in rabi pomoč bližnjih, praviloma partnerja ali svojcev, posebej zapleteno pri tem pa je, da zanikajo vsakršno težave in potrebe po spremembi pri sebi, postanejo težavni, žaljivi. Zaradi tega postavljajo na svoje bližnje izjemno osebno in finančno breme, često pa tudi družbeno stigmo - ocenjuje se, da v razvitih državah ta bolezen predstavlja največje družbeno breme od vseh. Zdravila ni, možno je nekoliko upočasniti napredek (hudo odmiranje nevronov in sinaps v določenih delih možganov) oz. lajšati simptome. Zaradi visoke razširjenosti trenutno poteka čez 1000 kliničnih študij v smer raziskovanja vzrokov, poteka in potencialnega zdravila, vse to pa stane in zahteva visoko stopnjo družbene angažiranosti. Spominski tedni, vijolična pentlja oz. take kampanje vse delajo v smer pomoči bolnikom, svojcem in raziskovalcem.