Stres povzroča skrčenje možganov

Dlje časa je znano, da se pri posameznikih, ki so izpostavljeni hudemu travmatskemu dogodku, lahko pojavi posttravmatska stresna motnja (PTSD). Gre za vrsto anksiozne motnje, ki se manifestira v vrsti psiholoških sprememb - še zlasti v čustveni otopelosti, razdražljivosti in podoživljanju travme. Njene simptome delimo na vrinjenost (odmaknjenost, nočne more, podoživljanje travme), izogibanje (odnosom, čustvom, odgovornosti, sorodnim situacijam) in hipervzbujenost (eksplozivni izbruhi, razdražljivost, občutljivost, panični napadi, motnje spanja). Kljub temu da je PTSD precej dobro raziskan, ni znano, zakaj se pri nekaterih posameznikih razvije, pri drugih pa ne, zakaj včasih nastopi takoj in izzveni (akutni tip), drugič traja dlje kot tri mesece (kronični tip), včasih pa se pojavi šele več mesecev po travmi (odloženi tip). Vzrok delno leži v biokemiji možganov.

Lanski potres na Japonskem je ponudil izjemno priložnost opazovati ljudi, ki so zaradi dogodkov dobili PTSD. Predhodne raziskave so pokazale, da so možgani pri obolelih s PTSD fizično drugačni kot pri zdravih osebah, a ni bilo mogoče ugotoviti, ali je to posledica ali vzrok za razvoj PTSD. Raziskava Univerze Tohoku, katere izsledke so danes objavili v Molecular Psychiatry, odstira odgovore na ta vprašanja.

V študiji je sodelovalo 42 študentov, katerih MRI-posnetki možganov so bili posneti pred potresom. Slikanje tri do štiri mesece po potresu je pokazalo zanimiv razvoj dogodkov. Že pred potresom so imeli študentje, ki so kasneje utrpeli za hujšo obliko PTSD, manjši del možganov z imenom pregenualna (Brodmannovo polje 33) prednja cingulatna skorja. Ta del možganov je ključen pri procesiranju, nadzorovanju in zaznavanju čustev. Rezultati pomenijo, da je zmanjšano Brodmannovo polje 33 faktor tveganja za nastanek PTSD in ne njegova posledica.

Druge spremembe pa so se pokazale v orbitofrontalni skorji (Brodmannova področja 10,11,47), ki je del predčelne skorje (prefortalni korteks). V tem delu predčelne skorje se izvaja kognitivno procesiranje, sprejemanje odločitev in obvladovanje nezaželenega vedenja, zato najbolj vpliva na vedenje posameznika. To je tudi del možganov, ki je najbolj občutljiv na prisotnost alkohola in drugih drog v krvi, zaradi česar so njihovi učinki na vedenje tako izraziti. Znanstveniki so bili vedeli, da PTSD povzroči fizične spremembe v možganih, sedaj pa so jih prvič locirali. PTSD neposredno povzroči skrčenje orbitofrontalne skorje, in sicer je skrček koreliran z resnostjo PTSD. Ker je ta skorja pomembna za obvladovanje strahu, so rezultati logični.

Študija je ponudila prve dokaze, kako fizične spremembe možganov vplivajo na PTSD in kakšne so njegove posledice. Žal s tem nismo nič bližje lajšanju simptomov ali ozdravitvi. Lahko pa bi rezultate izrabili za preventivo, saj bo z analizo omenjenih področij možganov mogoče ugotoviti, kdo je bolj dovzeten za razvoj PTSD.