Študija: premožnejši ljudje ravnajo manj etično od revnih

Znanstveniki z Univerze v Torontu in Univerze v Michiganu so objavili rezultate zanimive raziskave, v kateri so raziskovali etičnost ravnanja ljudi glede na njihov socialno-ekonomski položaj v družbi. Ugotovili so, da ljudje z višjim statusom v povprečju ravnajo manj etično, večkrat lažejo in so bolj nagnjeni h kršenju zakonov. Izvedli so sedem različnih študij, ki so vse pokazale podobne in kvalitativno sorodne rezultate.

V prvi študiji so opazovali ravnanje ljudi na križišču dveh neprednostnih cest, kjer so iz vseh štirih smeri postavljeni znaki stop. V Evropi so takšna križišča redkost in nemalokrat povzročijo precej zmede, medtem ko so v ZDA nekaj običajnega. Promet se v tovrstnih primerih odvija po pravilu desnega, če pa je promet iz vseh strani, se morajo vozniki s kretnjami sporazumeti o prednosti. Druga prometna študija je beležila, ali vozniki na prometni cesti ustavijo pred zebro in čakajočim pešcem omogočijo prečkanje ceste, kot to zapoveduje zakon. V obeh primerih so ugotovili, da z naraščajočo ceno oziroma statusom avtomobila narašča tudi odstotek voznikov, ki izsilijo prednost.

V tretji študiji so študentje na Berkeleyju reševali vprašalnik. Prebrali so osem različnih scenariju, kako je znani igralec ravnal neetično in si s tem pridobil korist. Nato so ocenjevali, kako verjetno je, da bi tudi sami ravnali tako. Ponovno so ugotovili pozitivno korelacijo med socialno-ekonomskim statusom in verjetnostjo za neetično vedenje. Zanimivo je, da na vedenje pomembno vpliva tudi percepcija o lastnem statusu. Ko so študente povsem naključno razvrstili po socialno-ekonomski lestvici od 1 do 10, so se ti ravnali, kakor da resnično pripadajo posameznim razredom. To so merili tako, da so jih posadili v sobo reševat vprašalnik, nato pa so morali čakati v sobi, kjer so bili na mizi bonboni z oznako, da so namenjeni otrokom v sosednjem laboratoriju. Raziskovalci so merili, koliko bonbonov je zmanjkalo.

Podobno se je izkazalo tudi v študiji, ko so morali udeleženci igrati igro na srečo. Petkrat so na računalniku metali navidezno igralno kocko, nato pa so morali poročati, koliko točk so zbrali. Igra je bila prirejena tako, da ni bilo mogoče doseči več kot 12 točk. Marsikdo je lagal, da je zbral več točk, saj je bila obljubljena nagrada. Ponovno so našli pozitivno korelacijo med laganjem in socialno-ekonomskim položajem. V zadnjem preizkusu so želeli ugotoviti, kaj točno povzroča neetično vedenje. V kontrolni skupini so udeleženci morali našteti tri dogodke iz njihovega dne, v testni pa so morali navesti tri razloge, zakaj bi bil pohlep dober. Pokazalo se je, da so po tovrstni manipulaciji revni ravno tako pripravljeni ravnati neetično kakor premožnejši.

Rezultati so zelo zanimivi. Premožnejši ljudje so prav v vseh testih in v vseh pogojih, tako v naravnem okolju kot v laboratoriju, ravnali manj etično. Trenutno ni mogoče reči, katera spremenljivka vpliva na drugo - ali so torej bogatejši manj etični, ker so bogati, ali so obogateli prav zato, ker so manj etični. V vsakem primeru pa pozitivna korelacija pomeni, da se stanje ekonomske neenakosti na ta način krepi in ne odpravlja, zaključujejo raziskovalci v članku. Članek je prosto dostopen v PNAS-u.