Uporaba DNK za odkrivanje ponarejene elektronike

Ponarejena elektronika je velik problem, saj je njeno poreklo nemogoče določiti, njena zanesljivost pa je odvisna od sreče. V najboljšem primeru gre za kopije, ki se izven delovnega časa proizvajajo v kitajskih obratih, ki sicer proizvajajo za znane blagovne znamke, v najslabšem primeru pa gre za izdelke, ki z izvirnikom nimajo nič skupnega. Ponaredke, ki so mnogo cenejši od originalov, je lahko prepoznati, dosti teže pa je pri dražjih in bolj dovršenih. Ker so pereč problem tudi v vojski, je Pentagon poiskal možno rešitev, piše Wired.

V vojski je problem zlasti uporaba starih sistemov, za katere je težko najti rezervne dele in dobiti vzdrževanje. Včasih se zato zgodi, da pri raznih posrednikih in preprodajalcih nevede nabavijo ponarejene komponente, ki povzročajo veliko škode. Na koncu se lahko primeri, da 100 dolarjev vreden nedelujoč čip ohromi 100 milijonov dolarjev vreden helikopter. To je problem, ki se že pojavlja, in letno stane več milijonov dolarjev.

Zato so v sodelovanju s podjetjem Applied DNA Sciences pripravili način za zagotavljanje integritete delov. Na legitimno proizvedene komponente nanesejo unikatne DNK-zapise, ki jih pridobijo iz rastlinskih genomov. Tako označene vzorce je v teoriji enostavno mogoče identificirati.

Prisotnost večjih količin DNK je mogoče enostavno zaznati brez laboratorijskih tehnik. Kasneje je v laboratoriju mogoče izvesti podrobno analizo zaporedja DNK, ki zagotovo pokaže, ali je izdelek pristen. Kot pojasnjujejo v podjetju Applied DNA Sciences, so s sredstvi ameriške vojske že uspešno dokazali izvedljivost in delovanje projekta, sedaj pa ga želijo prenesti v prakso. Seveda je mogoče vsako DNK enostavno podvojiti (z verižno reakcijo s polimerazo), a za zdaj upajo, da je ta sicer rutinska biotehnološka tehnika za ponarejevalce predraga.

Uporaba DNK v forenzične namene ni nova. Sprva se je uporabljala za odkrivanje sledov posameznikov (torej storilcev kaznivih dejanj, saj ljudje vse povsod puščamo svojo DNK, še posebej pa pri umorih in posilstvih), kasneje pa se je raba razmahnila. V Aziji se DNK uporablja za označevanje hrane, saj tako zagotovijo, da se prodajajo resnično japonske drage ribe in druge kulinarične specialitete. Pristno hrano označijo s posebej sestavljeno tujo DNK, ki jo je enostavno mogoče prepoznati (tehnologija se imenuje DNA-ink).