Razvoj tehnologije v 10 letih pocenil branje DNK za več tisočkrat

Znano in večkrat videno je, da tehnologiji s časom pada cena. To ne velja le za računalniško tehnologijo, ampak recimo tudi za določanje zaporedja DNK (sekvenciranje). Prva zaporedja baznih parov v DNK smo po astronomski ceni lahko iz kratkih fragmentov brali od leta 1977 naprej, v zadnjih desetih letih pa so tehnike sekvenciranja doživele skokovit napredek. Beremo lahko celotne genome, kar smo storili že za kar precej evkariontov, bakterij in arhej. Z vedno širšo dostopnostjo sekvenciranja DNK se razvija nova industrija, osebna genomika, ki obljublja določitev celotnega zaporedja DNK in zdravstvene analize na podlagi dobljenih podatkov. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez opazne pocenitve sekvenciranja.

Ameriški Nacionalni inštitut za raziskave človeškega genoma (NHGRI) je objavil pregled zgodovinskega padanja cen za določanje zaporedja baznih parov DNK v zadnjih desetih letih. Pocenitve so astronomske. Sekvenciranje prvega človeškega genoma na prelomu tisočletja je z raziskavami, razvojem tehnologije in delom stalo 100 milijonov dolarjev, danes pa je ta cena padla na okoli 30.000 dolarjev. V desetih letih se je cena znižala za več kot 3000-krat, kar je celo bistveno več od napovedi Moorovega zakona.

Bistvena pocenitev se zgodi v letih 2007 in 2008, ko se je spremenila metoda. Do takrat so uporabljali metode prve generacije, kjer je najbolj znana Sangerjeva metoda, zatem so prešli na drugo generacijo metod.

Silovit razvoj in tresk cen ob tla sta spremenili svet biotehnologije. Včasih je bilo ozko grlo pridobivanje podatkov o DNK, sedaj pa se raziskovalni laboratoriji dobesedno valjajo v sekvenciranih genomih. Glavnina raziskav se zato prestavlja na področje analize DNK, saj je treba okoli šest milijard črk iz štiričrkovne človeške genske abecede tudi razumeti. Brati smo se jih naučili poceni in hitro, sedaj moramo prepoznati še celotno besedišče in skladnjo tega jezika.