Jutri Wikipedija nedosegljiva v podporo protestu proti novi piratski zakonodaji

Jutri od 6.00 ure naprej bo angleška Wikipedija nedosegljiva 24 ur. Razlogi to pot ne bodo tehnične narave, ampak bodo upravljavci strani to naredili protestno. S tem želijo opozoriti svetovno in še zlasti anglosaško javnost na kontroverzno protipiratsko zakonodajo, ki jo sprejemajo ZDA in krni "svobodo in odprtost" spleta. Gre za prvo tovrstno potezo angleške Wikipedije, medtem ko je italijanska verzija nekaj podobnega že izvedla.

Gre za zakonska osnutka SOPA (Stop Online Piracy Act) in PROTECT IP (Preventing Real Online Threats to Economic Creativity and Theft of Intellectual Property Act of 2011), ki sta ta hip v parlamentarni obravnavi. Glasno držo zoper zakon so že decembra zavzeli Wikimedia, Yahoo, Google, eBay, LinkedIn, Twitter in drugi, ki so v odprtem pismu v Washington pooblastila, ki jih podeljuje SOPA, primerjali z nadzorom na Kitajskem, v Maleziji in Iranu.

Z zakonom SOPA želijo založniki in filmski studii preprečiti piratiziranje svojih izdelkov, a pri tem posegajo po nesorazmerno hudih ukrepih. SOPA je nadgradnja zakona PROTECT IP, ki ga je senat obravnaval že lani, a ga še ni potrdil. Zagovorniki zakona pravijo, da je nujen, če želijo zaščititi domačo industrijo in zagotoviti ohranitev delovnih mest. A kar predpisuje SOPA, je milo rečeno militantno. SOPA od ponudnikov internetnih storitev terja, da spletne strani z nezakonito vsebino oziroma kršitvami avtorskih pravic "izginejo". Mednje sodijo celo zgolj opisi orodij, ki pomagajo obiti zakonodajo. Pri tem gre tako daleč, da lahko zaradi ene same kršitve onesposobijo celotne domene (predvideno je kar brisanje DNS-vnosov). Pri tem v nasprotju s trenutno zakonodajo DMCA, ki uvaja doktrino varnega pristana. Po njej ponudniki storitev niso odgovorni za početje svojih uporabnikov, dokler se redno in vestno odzivajo na pritožbe in brišejo nezakonito vsebino (v praksi to vidite, ko na YouTube naložite odlomek iz filma, in ta hitro izgubi zvok ali je kar izbrisan). SOPA to razliko med ponudniki infrastrukture in dejanskimi ustvarjalci vsebin briše. Še več, SOPA od ponudnikov finančnih storitev, kakršna sta MasterCard in PayPal, ali oglasnih storitev, kot je Google AdSense, zahteva prekinitev poslovanja z omrežji in stranmi, ki domnevno kršijo avtorsko zakonodajo. Ni odveč omeniti, da na tak način ni težko ponoviti Wikileaksa. SOPA pokriva tudi iskalnike, saj bosta morala npr. Google in Yahoo redno brisati vse strani s kršitvami (kar v neki bolj omejeni in razumni meri počneta že z DMCA). Partnerski zakon PROTECT IP, ki uvaja sorodne, a za odtenek manj ostre okrepe, bo na glasovanju prihodnji torek.

V Wikipediji poudarjajo, da so njeni članki nevtralni, njen obstoj pa ne, saj potrebujejo ustrezno pravno okolje, v katerem lahko obstajajo. SOPA in PROTECT IP to ogrožata, zato so se odločili zavzeti jasno nasprotujoče stališče. Kot pravijo, nova zakonodaja ne podpira interesov splošne javnosti, ampak je pisana na kožo velikim založnikom in korporacijam. Proti je tudi neprofitna organizacija EFF, ki je objavila seznam razlogov, zakaj je zakonodaja korak nazaj oziroma naprej proti totalitarnim režimom, saj krni svobodo. SOPA je sicer padla, a PROTECT IP, ki vsebuje dobršen del njenih določb, je še kako živ, pa tudi o vnovični oživitvi nekoliko spremenjene SOPE se glasno govori.