Nesrečni Fobos-Grunt včeraj zvečer padel v Pacifik

Matej Huš

16. jan 2012 ob 10:53:44

Včeraj je nazaj na Zemljo padla nesrečna ruska sonda Fobos-Grunt, ki so jo 8. novembra lani izstrelili na pot proti Marsovi luni Fobos. Sonda bi morala februarja prihodnje leto tam pristati, nabrati vzorce kamnin in izvesti nekaj eksperimentov ter se avgusta 2014 vrniti na Zemljo. Zapletlo se je že na začetku, saj se druga faza izstrelitve ni uspešno izvedla. Zaradi za zdaj še neznanih razlogov se druga potisna stopnja Fregata (skupno četrta faza) ni sprožila, sonda pa je odpovedala poslušnost in nemo obstala v nestabilni orbiti okrog Zemlje. Ko so reševanje opustili, so znanstveniki lahko le še nemočno opazovali, kdaj in kam bo padla nazaj na Zemljo.

Napovedi so bile sila nehvaležne in nenatančne. Ruska vesoljska agencija je izračunala, da naj bi Fobos-Grunt na površje treščil med 18.30 in 20.12 uro po slovenskem času. Negotovost tega podatka je bila velika, saj je na primer Evropska vesoljska agencija dejala le, da bo sonda padla danes zvečer, nedoločenost njihove napovedi pa znaša 7,5 ure v pozitivno in negativno smer. Na koncu je plovilo v ozračje vstopilo ob 18.45 uri po slovenskem času in se raztreščilo 1250 km zahodno od Čila v Tihem oceanu.

Še več negotovosti je bilo pri oceni mesta padca. Kot možna mesta so se pojavili Indijski ocean (severno od Madagaskarja), Atlantski ocean (ob argentinski obali), Tihi ocean (blizu Čila) in puščava Gobi v Mongoliji. Slednja je bila zadnja v nizu napovedi in kot taka najverjetneje pravila, a je sonda naposled vendarle padla v morje.

Na Zemljo je priletel le manjši del sonde. Večina je zgorela v ozračju, do površja pa naj bi priletelo 20 do 30 delov 14-tonske sonde, ki skupno tehtajo manj kot 200 kg. Od 14 ton ladje je bilo približno 12 ton toksičnega goriva, preostanek pa je bilo dejansko uporabnega materiala. Prav gorivo je sprožilo veliko polemik, saj sta dimetilhidrazin (UDMH) in didušikov tetraoksid izjemno strupena. Kljub temu pa je 12 ton relativno mala količina, če jo primerjamo s celotno površino Zemlje, zato večjih posledic za okolje ne bo, saj je izgorela že v ozračju.