Tudi Belgija bo zaprla svoje jedrske elektrarne

Prva in najpomembnejša izmed držav, ki so po jedrski nesreči v Fukušimi napovedale zaprtje svojih nuklearnih elektrarn, je bila Nemčija. Ta je maja objavila, da bodo do leta 2020 zaprli vse delujoče jedrske elektrarne. Nemčijo bo to postavilo pred precejšen izziv, saj so lani pred začetkom zapiranja (ki je bilo najprej začasno, maja letos pa je torej postalo trajno), nuklearne elektrarne v Nemčiji pokrivale 23 odstotkov vseh potreb po električni energiji. V tej skupini držav se ji bo pridružila še Belgija, ki je v nedeljo napovedala zaprtje svojih nukleark do leta 2025.

Belgija ima trenutno dve delujoči jedrski elektrarni, ki sta postavljeni v mestih Doel in Tihange. Prva ima štiri reaktorje, druga pa tri, skupno pa pokrivata približno polovico (54 odstotkov oziroma 5,76 GW) belgijskih potreb po električni energiji. Prvi reaktorji so bili na omrežje priključeni leta 1975, zadnji pa leta 1985. Belgijci so načrtovali, da bodo reaktorji v 20 letih zamortizirani, zaprli pa naj bi jih po 30 letih delovanja, kar so kasneje podaljšali na 40 let. Rok za prve reaktorje se torej izteče 2015 (za zadnje pa 2025.), kar je bilo tudi uzakonjeno, čeprav so mnogi pričakovali, da bo vlada zakon spremenila in podaljšala delovanje jedrskih elektrarn.

Ne samo da se to ne bo zgodilo, ampak v Belgiji tudi ne bodo gradili novih elektrarn, so objavili v nedeljo. Čeprav Belgija nima vlade že od lanskih volitev, ki so potekale 13. junija 2010, s čimer so postavili neslavni rekord v delovanju države brez funkcionalne vlade, so se poslanci sporazumeli, da bodo v luči fukušimskega incidenta nadaljevali z že leta 2003 začrtano potjo opuščanja jedrske energije. Leta 2015 bodo začeli zapirati prve reaktorje (in ne vseh, kot so napak poročali nekateri slovenski mediji), do leta 2025 pa nameravajo zapreti vse reaktorje. Pri tem se postavlja vprašanje, kako bodo nadomestili izpad proizvodnje električne energije. Ker odločitve ne bodo izvedli čez noč, bo to laže, a vseeno je vlada že napovedala pogajanja z investitorji v alternativne vire. Hkrati pa so v dogovor dodali varovalno klavzulo, da bodo opustitev izvedli samo, če ne bo pomanjkanja električne energije, ki bi zaradi visokih cen lahko državo pahnilo v recesijo.