V ZDA znatno povečano povpraševanje po patentnih odvetnikih

Samo letos smo v nesrečni kategoriji Tožbe spisali več deset novic, veliko večino teh o tožarjenju okoli patentov in drugih pravic intelektualne lastnine. V industriji jasno raste zavedanje, da patenti le še v manjši meri služijo spodbujanju izumiteljstva, vendar se za zdaj odzivajo bolj s kopičenjem patentnih svežnjev kot z resno željo po reformi sistema. ZDA so avgusta sicer sprejele patentno reformo (America Invents Act), vendar v njej ni bilo nič vsebinsko bistvenega, to pa predvsem zato, ker so farmacevtski in odvetniški lobiji dovolj napolnili denarnice kongresnikov (oz. so bili pri tem bolj prepričljivi od lobijev tehnoloških podjetij). Zgodili sta se sicer dve spremembi - patenti se sedaj presojajo po vrstnem redu vloge, ne izuma (first to file system; kar je bilo lahko izjemno kočljivo vprašanje) in dva, banke so dobile posebno poglavje, ki jim bo omogočilo odpravo očitno neveljavnih patentov (s tem je bil dosedaj križ, s čimer mislimo več deset milijonske licenčnine patentnim trolom za, npr. procesiranje čeka ali kreditne kartice s pomočjo interneta).

Vse ostalo ostaja isto ali še hujše. Zato ni presenetljiva novica, da se je v ZDA povpraševanja za pravnike, specialiste za patentne zadeve, močno močno povečalo. Patentne zadeve tipično pokrivajo le 3% sporov, vendar trenutno poberejo kar 15% novih zaposlitev v branži. Pravni študij je, v primerjavi s Slovenijo, v ZDA podiplomska zadeva, kjer najprej diplomiraš npr. iz elektrotehnike (bachelor's degree) in se potem odpraviš še na pravno fakulteto po naziv Juris Doctor (J.D.) ali višji. Posebej iskani so prav kandidati z dobrim znanjem naravoslovja, in New York times je nekoliko cinično komentiral, da trenutni sistem diplomante vzpodbuja, da se namesto v industriji zaposlijo kot patentni odvetnik za potrebe tožarjenja v tej industriji. Najbolj sposobni diplomanti s tem prispevajo prav k omejevanju inovativnosti, ne k spodbujanju le te.

To bo še zanimivo.