Odvetnik trdi, da ima patent na ciljano oglaševanje

Ena bolj popularnih kategorij na Slo-Techu, tožbe, dobiva še en vnos. Odvetnik in nekdanji profesionalni kvartopirec Sheldon Goldberg toži večje ameriške medijske hiše, ker s prikazom oglasov na svojih spletiščih kršijo njegov patent na ciljano oglaševanje.

Vlogo za patent št. 7,496,943 je podal leta 2000, opisuje pa prikaz oglasov na podlagi uporabnikovega obnašanja (obiski strani, iskanje, komentarji, ipd). S tem naj bi se prikazali oglasi za izdelke, ki uporabnika dejansko zanimajo, to pa ustrezno poveča število klikov, priklic blagovne znamke in število nakupov. Težava je v tem, da to ti. vedenjsko oglaševanje (angl. behavioral advertising) danes uporabljajo praktično vsa večja spletišča. Za zdaj Goldberg, skozi svoje podjetje Benefitial Innovations, toži le založnike (spletnih) časopisov, vendar smo lahko prepričani, da bo v primeru uspeha tožbo razširil še na Facebook, Google Ads, Bing, Yahoo in ostale velike oglaševalske platforme.

Goldbergovo podjetje že ima izkušnje s patentnimi tožbami; l. 2007 so tožili več podjetij, med njimi Google in New York Times, ter jih v začetku letošnjega leta uspešno sklenili z bogatimi poravnavami. Njihov odvetnik je komentiral še, da je zadevni patent že uspešno prestal ponovno preverjanje pred patentno pisarno, zato o njegovi veljavnosti naj ne bi bilo dvoma.

Med toženci najdemo:

• Advance Publications (Condé_Nast) - izdajatelji tehnoloških časopisov Wired, Ars Technica, Reddit ter številnih vodilnih publikacij za žensko bralstvo: Vogue, Glamour, Allure, GQ, ..
• ALM Media - American Law Review in drugo znano pravniško časopisje v ZDA
• Amazon - spletna trgovina
• American Media - izdajatelj Playboya
• Rodale - Men's Health in predvsem časopisje za športnike rekreativce
• Viacom - založnik in distributer

Goldbergov prejšnji patent je sicer na seznamu desetih, za katere si Electronic Frontier Foundation najbolj želi razveljavitve (Patent Busting Project). Po besedah EFF so zadevni patenti neupravičeni, ker ne opisujejo nič novega, in se uporabljajo zgolj za tožarjenje in zaviranje konkurence.

Po drugi strani vedenjsko oglaševanje temelji na zbiranju vseh mogočih podatkov o uporabniku, ter njihovo posredovanje oglaševalcem. Kljub občutljivosti zbranih podatkov se industrija močno upora vladni regulaciji in namesto te predlaga mehek opt-out sistem. Brskalnik bo na uporabnikovo željo posla posebni Do-Not-Track header (Firefox, IE, Chrome so to podprli v zadnjih posodobitvah), kar bo oglaševalcem sporočilo, da uporabnik ne želi sledenja. Podatke bodo še vedno lahko zbirali, le za slednje uporabniku jih ne bodo smeli uporabljati (...). V tej luči se Goldbergova tožba že skoraj zdi primerna.