Študija (ne)učinkovitosti Londonskega CCTV videonazdornega sistema

Londonska metropolitanska policija je nedavno naročila študijo učinkovitosti sistema več kot milijon CCTV kamer v širšem območju Londona. Rezultati so pokazali, da s pomočjo videonadzora v povprečju ujamejo 1 nepridiprava na 1000 nameščenih kamer, oz. konkretneje, od 269 storilcev vlomov in tatvin so jih s pomočjo videonadzora odkrili le 8 (to so slabi trije odstotki). Potem je treba upoštevati še stroške nabave kamer (pol miljarde funtov po celi državi) in ceno njihovega vzdržavanja in uporabe. Eden od poslancev je poročilo komentiral z besedami, da "CCTV ustvarja maksimalne stroške ob minimalnem učinku", da "grobega posega v posameznikovo zasebnost nikakor ne upraviči z majhnim oz. celo ničelnim doprispevkom k javni varnosti" in končno, da bi "bil že skrajni čas, da se še enkrat razmisli o smiselnosti uporabe sistema".

Policijski komandir Michael Michael McNally, ki je tudi naročil študijo, se seveda ni strinjal. Poudaril je (domnevni) vpliv prisotnosti kamer na odvračanje od izvrševanja kaznivih dejanj - kar se sicer ni najbolje obneslo v primeru nedavnih izgredov - ter tudi na njihovo raziskovanje. Tu je sicer priznal, da "so še rezerve", s čimer je mislil na hitrejšo uporabo zbranih posnetkov. Enajst policijskih okrožij je tako oblikovalo skupno enoto, ki se specializira za pridobitev posnetkov z relevantnih kamer ter njihovo analizo. Nabavili so tudi ustrezno programje za prepoznavo registrskih tablic, obrazov in vedenja in rezultati so že - 1000 prepoznanih oseb s 5260 zajetih slik.

Koliko od teh oseb je bilo povsem nedolžnih, a pod stalnim nadzorom CCTV kamer, kamorkoli že grejo, niso komentirali. Skupaj s sledenjem prometnih in lokacijskih podatkov njihovih mobilnih telefonov lahko policija v znatnem delu praktično v celoti rekonstruira njihovo dnevno rutino.