P2P uporabniki so najboljši kupci glasbenih in filmskih vsebin

Douglas C. Merill, nekdanji član Googlovega upravnega odbora (CIO, VP of engineering) je leta 2008 zapustil Palo Alto in postal vodja digitalnega oddelka "New Music" pri ameriški glasbeni založbi EMI, najmanjši od "štirih velikih" glasbenih založb. EMI so takrat pestile znatne izgube v klasičnih prodajnih kanalih in se je odločil na veliko staviti na digitalne vsebine, pri čemer je veljalo prepričanje, da je za resen začetek dela treba najprej počistiti z "nesnago na trgu", kot so popularno rekli p2p omrežjem ala LimeWire (letos maja so se poravnali za 105 milijonov dolarjev, jih pa čaka še par tožb).

Merillova prva naloga je bila analiza trga, kjer je ugotovil - kot je nedavno povedal na simpoziju v Sydneyu - da so uporabniki storitve LimeWire pravzaprav najbolj dobičkonosni kupci glasbe. LimeWire naj bi uporabljali zlasti za preizkušanje glasbe, čemur naj bi sledili obsežni nakupi preko iTunes in drugih legalnih kanalov (ti. try-before-you-buy model). V poročilu svojim šefom je zapisal, da je tedanji pristop tožarjenja malih p2p uporabnikov podoben "pospeševanju prodaje mila s tem, da na kupce najprej zmečeš umazanijo" ter da se bo glasbena industrija, če bo nadaljevala s starimi pristopi, "sesula sama vase". V skladu s poročilom je začel z delom na posebnem digitalnem portalu, kjer bi stranke lahko kupile glasbo EMI-jevih avtorjev.

Portal je še danes v zaprti beti, delno zato, ker uporabniki želijo vso glasbo pod eno streho (iTunes, Spotify), delno zato, ker so Merilla še ne po letu dni službovanja potihem odstavili. V kuluarjih se šušlja, da je bil glavni vzrok umik angleža Guya Handsa, vodje investicijskega sklada Terra Firma, ki je večinski lastnik založbe EMI, s vsakodnevnega vodenja zadev v družbi. S tem je Merill izgubil glavnega podpornika (Hands ga je z bogato ponudbo tudi zvabil iz Googla) in je zardi svojih kontroverznih stališč moral iti. EMI se je sicer na veliko otepal očitka, da so ga odpustili, in je raje ukinil digitalni oddelek, ki je na tej točki ustvarjal že 20% prihodkov, ga priključil matici in pripeljal Cory-ja Ondrejko, enega od ustanoviteljev Linden Labs (Second Life). Tovrstni pristop [1] sicer ni tako nepoznan niti v naši dnevni politiki.

Merillovo mnenje potrjuje nedavna analiza vzorcev obnašanja uporabnikov prejšnjega meseca ukinjene spletne strani kino.to (spomnimo: obsežna vseevropska racija, najdeni milijoni na računu v Španiji) - njegovi uporabniki naj bi s spleta redno snemali CAM in TELESYNC verzije, nato pa bogateje in bolj pogosto zapravljali za ogled filma v kinu kot njihovi "povsem zakoniti" vrstniki.

Merill je po odhodu z EMI napisal knjigo o svojem delu pri Googlu, ter se pridružil finančnemu start-upu ZestCash.com, ki Američanom, ki ne morejo dobiti kredita ali izrednega limita pri banki, ponuja sorazmerno drage premostitvene kredite (povprečje naj bi bilo $300 glavnice, $420 provizije za odložitev vračila kredita za 3-4 mesece, pravi TechCrunch).

^{[1] ukini enoto, ustanovi novo, da se izogneš očitkom o politično motivirani zamenjavi vodstva}