Male nore ideje o veliki cenzuri interneta

Ameriški interesni združenji RIAA in MPAA sta v sporočilu za javnost z naslovom 'brez milosti proti uporniškim stranem' poslance ameriškega senata poprosili, da naj ne zavlačujejo s sprejemom kontroverznega zakona PROTECT IP. V tem imenitnem kosu retorike je zapisana trditev, da nikakor ne smemo več tolerirati "brezpravnega interneta", v katerem si hekerji hekerji ala LulzSec ali Anonymous na dnevni osnovi poiščejo novo nedolžno tarčo.

Zanimivo je, da zakon PROTECT IP ("Preventing Real Online Threats to Economic Creativity and Theft of Intellectual Property Act of 2011) v ničemer ne razširja pooblastil policije in drugih organov, ki lovijo spletne vlomilce in sprehajalce, ampak se nanaša zgolj na cenzuro interneta za potrebe založniške industrije. Zakon bo dal najprej pravosodnemu ministrtvu, postopoma pa še nosilcem avtorske pravice (beri: založnikom) možnost, da določeno spletno stran, ki domnevno krši avtorske pravice, preprosto odklopijo od ameriškega interneta. To mislijo uresničiti s sodno odredbo zoper očitano spletno stran, ki bo vse ponudnike lociranja informacij obvezala, da preprečijo svojim uporabnikom dostop do omenjene strani. Ameriški ISP-ji jo bodo morali izbrisati iz svojih DNS strežnikov, iskalniki in imeniki umakniti iz rezultatov iskanja, tretje spletne strani bodo morale odstraniti povezave nanjo. Zakon je, vsaj v sedanji obliki, ki je konec maja šla čez potrditev pred pristojno komisijo v senatu, napisan skrajno ohlapno, tako glede definicije "spletne strani, ki krši avtorske pravice" (infringing webiste) kot tudi glede seznama zavezancev za izbris.

V pismu je predstavljen še njihov odgovor na javne kritike zakona, ki po eni strani pravijo, da filtriranje na ravni DNS-a fragmentira internet in posega v svododo govora, po drugi strani pa, da je mogoče tovrstne blokade enostavno zaobiti z uporabo proxy strežnikov oz. vtičikov za brskalnike. Po njihovih besedah bodo ta sredstva na voljo zgolj najbolj naprednim uporabnikom interneta, veliki večini pa ne. Tukaj imajo izredno prav. Zakon je napisan specifično s tem namenom - da povprečnemu uporabniku znatno oteži dostop do piratskih vsebin, in to tistih, ki so gostovane v tujini, zunaj dosega ameriškega zakona DMCA, ki že omogoča enostavno, hitro in poceni odstranitev domnevno nezakonitih vsebin (takedown notice). Isti postopek zdaj želijo še za tuje strani, pri čemer naj bi blokado uresničili ameriški posredniki - ISP-ji, iskalniki, popularni novičarski portali. Spet ni potrebna pravnomočna sodba, ampak zgolj začasna odredba na podlagi izkazanih dejstev, pridobi pa se jo ex parte oz. brez zaslišanja nasprotne stranke - brez možnosti, da bi se slednja zoperstavila odločitvi.

S tem je predlog zakona izredno slab že sam po sebi. Zunajsodna cenzura interneta po preferencah določenega sektorja gospodarstva ni nobena šala. Dejstvo, da nujnost sprejema utemeljujejo "z brezpravno naravo interneta" in to dokazujejo z zadnjimi vdori v vladne in korporativne sisteme, ki z zaščito avtorskih pravic nimajo nič, pa lahko mirno pade v kategorijo "brez komentarja".

Tokrat se očitno američani spet učijo uporabe interneta od slovenskih državnih organov.

^{Male nore ideje (2002, Menart) je ime albuma skupine Tabu (op.p.)}