Microsoft ne želi omejitev pri zbiranju osebnih podatkov

Vsa večja spletnišča, npr. Facebook, Bing, Googlova družina (iskalnik, Gmail, blogi, skupine, strani z google ads/analytics aka pol interneta), ustvarijo znaten del svojih prihodkov z oglaševanjem, pri čemer je pomembno, da uporabniku prikažejo čim bolj relevantne oglase, ker se s tem verjetnost klika bistveno poveča (ti. behavioral advertising). V ta namen je treba o uporabniku vedeti čim več, zlasti katere spletne strani išče/obiskuje, in to daljše časovno obdobje. Sledenje se izvaja na podlagi uporabniškega imena (če je prijavljen), piškotkov, IP naslova, informacij v zaglavju, referrerju, barvah že obiskanih povezav in verjetno še (marsi)čem. Podatke sistematično zbirajo in obdelujejo, nakar so oglaševalcem na voljo v obliki ključnih besed (keywords), bogatejšim pa tudi v obliki bolj naprednih data mining analiz ali kar dostopu do celotne baze.

Povprečen uporabnik bo v nekaj tednih obiskal vsaj par deset ponudnikov oglasov. Svojo zgodovino lahko preverite na strani Select Out, kjer vam jo pripravijo s pomočjo dobro znanega javascript visited link colour heka.

Gre seveda za goro osebnih podatkov, zato se posamezniki, civilne skupine in zdaj tudi zakonodajalec začenjajo spraševati, ali je to vse skupaj prav. Ameriška Zvezna trgovinska komisija (FTC), ki je zadolžena za to področje, je javnost poprosila za komentarje. Prišlo jih je kar 442. Pri nevladni organizaciji Information Law Group so šli čez njih in izpostavili predloge enega pomembnejših akterjev, Microsofta.

V Redmondu se vsekakor zavedajo pomena zasebnosti, vendar Komisijo hrati naprošajo za minimalno zakonsko urejanje področja. Po njihovem bi predpisi, ki bi omejevali spekter zbranih podatkov, dolžino hranjenja ali namen kasnejše uporabe, lahko zelo negativno vplivali na razvoj spletnih skupnosti. Posledično predlagajo samoregulacijo z uporabo Do-Not-Track zaglavja, ki je že na voljo v IE9 in Firefox 4. Za Chrome je na voljo plug-in, Safari uporabniki pa lahko večino oglaševalcev porežejo z ustrezniki nastavitvami piškotkov.

Brskalnik s tem ponudi nov način (do not track brskanje), in z vsakim zahtevkom pošlje tudi posebno polje v zaglavju, imenovano "X-Do-Not-Track" (IE) oz. "DNT" (Firefox 4). Lastniki internetnih oglaševalskih mrež in spletišč morajo ročno dodati podporo za to polje. V kolikor je prisotno, se podatki še vedno lahko beležijo (!), le za sledenje uporabnikom jih ne smejo več uporabiti. Tovrsten način privzeto ne bo vklopljen, se pravi, ga bo treba posebej vklopiti za vsako sejo (opt-out). Microsoft sicer hrani zbrane IP naslove pol leta, piškotke pa poldrugo leto (iskalnik Bing), kar se jim ne zdi pretirano.

Skratka, Microsoftov predlog ni najbolj uravnotežen, saj dovoli neomejeno zbiranje in uporabo osebnih podatkov od velike večine uporabnikov. Četudi se uporabnik odloči za vklop opt-out načina, se bodo podatki še vedno zbirali, odločitev pa bo veljala le na enem brskalniku na enem računalniku (sinhronizacije s službenim računalnikom seveda niso pripravili).