Študija: igralci računalniških iger manj verjetno na univerzo

Na oxfordskem Nuffield Collegeu so izvedli raziskavo o korelaciji obšolskih dejavnosti s poznejšim kariernim uspehom in ugotovili, da branje v mladosti napoveduje uspešno kariero, igranje računalniških iger pa zmanjšuje verjetnost za obiskovanje univerze. Vzorec je obsegal 17.000 ljudi, rojenih v letu 1970.

Branje je imelo zelo visoko korelacijo s poznejšim uspehom v službi. Za dekleta, ki so veliko brala pri 16 letih, je bila 39-odstotna možnost, da bodo dobila dobro službo, in le 25-odstotna za tista, ki niso rada brala. Pri fantih je za knjižne molje 58-odstotna možnost, da bodo imeli dobro službo, in 48-odstotna možnost, če niso radi brali. Ob tem velja poudariti, da so upoštevali različno socialno ozadje in izničili vplive premoženja staršev, zmožnosti posameznika in kakovosti obiskovane šole, tako da so rezultati resnično posledica branja.

Po drugi strani pa so imeli strastni igralci iger manj možnosti, da bodo šli na univerzo. Kdor je v prostem času predvsem rad igral računalniške igre, je imel 19 (za fante) oziroma 14 odstotkov (za dekleta) možnosti, da bo obiskoval univerzo. Za neigralce sta bila deleža 24- oziroma 20-odstotna. Branje knjig pa je poleg obetov za dobro službo povečalo tudi možnosti za obiskovanje univerze, in sicer za 11 do 12 odstotnih točk. Še bolj je te možnosti poleg branja povečalo ukvarjanje še z kakšno drugo kulturno aktivnostjo, recimo obiskovanje muzejev, gledališča ali igranje inštrumentov.

Kljub temu da so igralci iger manj verjetno odšli na univerzo, pa niso imeli zato slabših služb od neigralcev. Prav tako redni bralci kljub boljšim kariernim službam niso imeli zato nič višje plače. In pa, raziskava je analizirala samo korelacijo in ne vplivov.