Raziskave "zdravila za nesmrtnost"

Kot poročajo na ruski televiziji RT, naj bi profesor Vladimir Skulačev z Moskovske državne univerze odkril antioksidant, za katerega upajo, da bi lahko zaustavil staranje celic. Nekateri internetni mediji govorijo celo o tem, da naj bi uživanje te snovi omogočalo drastično podaljšanje človeškega življenja, kar je veliko pretiravanje. Kljub temu je odkritje obetavno.

Vsekakor gre za uglednega znanstvenika mednarodnega slovesa, čigar trditve podpira tudi Nobelov nagrajenec Günter Blobel, a kot kaže so ideje o drastičnem podaljšanju življenja neutemeljene. Kot navajajo na blogu Inhuman Experiment, naj bi Skulačev sintetiziral antioksidant, ki deluje v celičnih mitohondrijih na superoksidne anione in radikale, ki nastanejo, ko se na četrtem kompleksu dihalne verige kisik ne uspe povsem reducirati do vode. Šlo naj bi za antioksidant SkQ1 (plastokinonildeciltrifenilfosfonijev ion), za katerega so že dlje časa domnevali, da bi lahko omogočal podaljšanje življenja.

Pomembno je tudi dejstvo, da so eksperimenti na živalih (rakih, žuželkah in miših) že pokazali na možnost podaljšanja življenja. Vendar pa analize kažejo, da pri tem ne gre za podaljšanje maksimalne dolžine življenja, pač pa podaljšanje povprečne starosti. Najstarejša miš, ki je prejemala omenjeni aktioksidant torej ni živela dlje od najstarejše miši iz kontrolne skupine, se je pa povečala povprečna življenjska doba miši (glej osmo stran), ki so prejemale antioksidant v primerjavi z mišmi iz kontrolne skupine. Povedano drugače - krivulja smrtnosti miši, ki so prejemale antioksidant SkQ1, je postala "bolj kvadratna".

V prihodnjih letih bodo sledile klinične študije na ljudeh (trenutno so spojino pričeli preizkušati na psih). Če se učinkovina izkaže za uspešno, to ne bo pomenilo, da bomo ljudje lahko živeli 200 let, temveč da bomo dočakali visoko starost (npr. 90 let) brez večjih starostnih zdravstvenih težav, a bomo kmalu nato kljub vsemu umrli. "Zdravilo za nesmrtnost", kot so ga nekateri pompozno (in nekoliko neupravičeno) poimenovali, ne bo podaljšalo življenja, bo pa seveda lahko zelo izboljšalo kakovost življenja starostnikov. Kar seveda nikakor ni slabo, če bo stvar delovala in če ne bo neprijetnih oz. nevarnih stranskih učinkov.

Skulačev je omenjeno spojino preizkusil tudi na sebi in sicer pri zdravljenju sive mrene, zdravljenje pa je bilo uspešno. Raziskave v podobni smeri sicer delajo tudi v Avstraliji. Kljub temu velja imeti nekaj skepse. Raziskave z antioksidantom SkQ1 pri miših so namreč pokazale, da se je med mišmi sicer zmanjšalo število smrti zaradi nerakavih bolezni, vendar pa je med njimi narasla pojavnost nekaterih oblik raka. Raziskave sicer kažejo, da je mogoče življenjsko dobo povečati z manjšim vnosom kalorij, a je možnost, da bi to lahko varno storili z jemanjem antioksidanta SkQ1 za večino ljudi vsekakor privlačnejša.

Če bomo dovolj dolgo živeli, bomo torej morda dočakali zdravilo za podaljšanje življenja ...